Jedro

Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se udeleženka A. A. za šest do osem tednov sprejme na zdravljenje v varovani oddelek Univerzitetne psihiatrične klinike v ...

2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec nasprotne udeleženke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, vse s stroškovno posledico. Navaja, da je predlog, ki ga je podal CSD in na podlagi katerega je sodišče odločilo, da se udeleženko sprejeme na zdravljenje brez njene privolitve formalno nepopoln, zato odločanje na njegovi podlagi ni bilo dopustno. Zakon o duševnem zdravju1 v 41. členu določa, da mora biti predlogu, na podlagi katerega lahko sodišče vodi postopek, priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal in ki ne sme biti starejše od sedmih dni. Predlogu, ki ga je v tem postopku podal CSD je bilo priloženo mnenje sodne izvedenke, ki temu pogoju ni zadostilo, saj je bilo mnenje izdelano 20. 10. 2021, torej več kot sedem dni pred vložitvijo predloga, ki je bil na sodišče vložen 12. 11. 2021. Sodišče bi zato moralo z navedenim predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo in ne na njegovi podlagi sprejeti odločitve, ki poseže v osebno svobodo nasprotne udeleženke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V okviru podanih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ko je treba po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na materialnopravna določila 39. člena ZDZdr ter je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz 39. člena ZDZdr za sprejem udeleženke na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pritožbeno sodišče bo zato v nadaljevanju odgovorilo le na ključen pritožbeni poudarek (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

5. Pritožnik meni, da je bil predlog Centra za socialno delo formalno nepopoln, ker mu je bilo priloženo mnenje sodne izvedenke, ki je bilo starejše od sedmih dni.

6. Pritožba pravilno navaja, da mora biti predlogu za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal in ki ne sme biti starejše od sedmih dni (tretji odstavek 41. člena ZDZdr). Vendar pa je konkretna situacija specifična v tem, da je CSD kot predlagatelj 6. 9. 2021 vložil predlog za sprejem udeleženke na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, ki mu je bilo priloženo mnenje izbranega osebnega zdravnika, ki ni bilo starejše od sedmih dni, kar pritožbeno ni sporno. Namen navedenega mnenja je, da se sodišče seznani s konkretnimi okoliščinami, ki terjajo nujno ukrepanje. Na podlagi navedenega predloga je sodišče s sklepom z dne 5. 10. 2021 postavilo sodno izvedenko psihiatrične stroke C. C. z nalogo, da pregleda udeleženko in poda izvid in mnenje o tem, ali oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Izvedenka je po pregledu udeleženke izdelala psihiatrično mnenje z dne 20. 10. 2021. Iz mnenja izhaja, da je pri preiskovanki prisotna duševna bolezen neopredeljena neorganska psihoza, s klinično sliko shizofrenske simptomatike, da preiskovanka zaradi hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja s svojimi odločitvami nedvomno ogroža svoje zdravje in tudi življenje, ter da akutno bolnišnično zdravljenje pri preiskovanki ni zaključeno. Center za socialno delo je navedeno mnenje prejel 5. 11. 2021 ter na podlagi ugotovitev sodne izvedenke 10. 11. 2021 predlog modificiral tako, da je predlagal sprejem udeleženke na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na podlagi 39. člena ZDZdr.

7. Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).

8. Ker je bilo v konkretnem primeru prvotnemu predlogu že priloženo mnenje izbrane osebne zdravnice, ki ni bilo starejše od sedmih dni, in ker je bilo tekom postopka na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovljeno, da akutno bolnišnično zdravljenje še ni zaključeno, oziroma da je bolnišnično zdravljenje potrebno, je sodišče na podlagi modificiranega predloga predlagatelja, ne samo v javnem interesu, temveč tudi v interesu udeleženke izpeljalo postopek, ki bo potrdil oziroma ovrgel sum oziroma predlog, da je pri nasprotni udeleženki potrebno ustrezno zdravljenje. Sodišče je nato na naroku 2. 2. 2022 sodno izvedenko zaslišalo, sodna izvedenka je nasprotno udeleženko ponovno pregledala ter izdelala dopolnitev izvedeniškega mnenje, ki ga je sodišče prejelo 16. 9. 2022. Izvedenka je bila nato ponovno zaslišana na naroku 9. 12. 2022 ter z vlogo z dne 9. 12. 2022 odgovorila še na dodatno vprašanje sodišča. Izvedeni dokazni postopek je potrdil potrebnost izdaje ukrepa za sprejem udeleženke brez privolitve na zdravljenje na podlagi sklepa sodišča. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZDZdr.