Jedro

O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo vloge tožene stranke in pritožbo z dne 7. 9. 2021, vložene po (prvotnem pooblaščencu) odvetniku B. B. Po vpogledu v AJPES je ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik tožene stranke od 23. 4. 2021 dalje vpisan A. A. Odvetnik B. B. ob vložitvi prve vloge ni predložil pooblastila tožene stranke s podpisom zakonitega zastopnika družbe A. A. Prav tako je tožena stranka obvestila sodišče, da je odvetniku B. B. preklicala odvetniška pooblastila.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbi tožnika po pooblaščencu in tožena stranka1 po prvotnem pooblaščencu (v nadaljevanju: pritožniki) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

3. Tožnika v pritožbi navajata, da glede na sprejet sklep skupščine, da se razveljavijo vsi sprejeti sklepi na cesti ob 6.30 uri, pomeni, da je razveljavljen sklep o odpoklicu direktorja D. D. in imenovanju A. A. za direktorja. Tako se A. A. nezakonito predstavlja za direktorja tožene stranke in brez pravne osnove podeljuje pooblastila za zastopanje družbe Odvetniški pisarni C. C. Odvetniški pisarni C. C., ki se je udeležila skupščine 23. 4. 2021 ob 7.30 uri kot zastopnik stranskega intervenienta, je bilo znano, da je sklep o imenovanju A. A. za direktorja razveljavljen, vendar je kljub temu sprejel pooblastilo. Sodišče se je po več kot pol leta zadovoljilo zgolj z vpogledom v AJPES in štelo, da je odločilno zgolj kdo je v sodni register vpisan kot zakoniti zastopnik tožene stranke, kar je materialnopravno zmotno. Pri vpisu zakonitega zastopnika v sodni register gre za izpodbojno domnevo, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Bistveno je, da bi moralo sodišče primarno rešiti vprašanje kdo je bil ob vložitvi odgovora na tožbo 25. 5. 2021 in pripoznave 28. 5. 2021 zakoniti zastopnik tožene stranke in to ne na podlagi vpogleda v sodni register, ampak na podlagi sprejetih sklepov skupščine tožene stranke ob upoštevanju obširnih navedb in predloženih listin tako tožeče kot tožene stranke po odvetniku B. B. 4. Tožena stranka po prvotnem pooblaščencu v pritožbi navaja, da je bilo sodišče že seznanjeno o nezakonitosti podlage imenovanja A. A. za zakonitega zastopnika tožene stranke, posledično razpolaga z vsemi listinami, ki jih je v zvezi s presojo procesne sposobnosti tožene stranke dolžno presoditi. Vpis v sodni register, ki je deklaratorne narave, je tudi izpodbojne narave. Posledično je potrebno izvesti presojo temelja imenovanja, česar sodišče ni izvedlo, ampak je tožbo (vloge) zavrglo na podlagi dejstva, da odvetnik B. B. ni predložil pooblastila za zastopanje tožene stranke A. A. V zadevi se pojavlja vprašanje in je potrebno razrešiti kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, saj je od tega odvisno kdo je njen pooblaščenec in katere izjave so podane v njenem imenu.

5. Tožena stranka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in stranski intervenient po isti pooblaščeni odvetniški pisarni v odgovoru na pritožbo navajata, da so o tem kdo je od 23. 4. 2021 naprej edini veljavni direktor tožene stranke že presodila pristojna sodišča v registrskih postopkih in potrdila, da je bil A. A. 23. 4. 2021 na zakonito sklicani in sklepčni skupščini veljavno imenovan za zakonitega zastopnika. Glede na to, da so sodišča v registrskem postopku, tudi Višje sodišče v Celju, vprašanje imenovanja zakonitega zastopnika tožene stranke 23. 4. 2021 opredelila kot vprašanje materialnega prava brez spornih dejstev, se v predmetnem postopku ne pričakuje drugačna interpretacija materialnega prava. Prvotožnik de facto ni družbenik tožene stranke ter vsled sedmega odstavka 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ni aktivno legitimiran za predmetne tožbene zahtevke, posledično ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe. Drugotožnik od 12. 4. 2022 ni več družbenik tožene stranke. Vsled sedmemu odstavku 395. člena ZGD-1 ni več aktivno legitimiran za predmetne izpodbojne tožbene zahtevke, posledično ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožena stranka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in stranski intervenient v odgovoru na pritožbo neutemeljeno podajata ugovor aktivne legitimacije prvotožnika, da de facto ni družbenik tožene stranke, da ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, da je nična pogodba, s katero je prvotožnik pridobil poslovni delež, da zaradi ničnosti pravnega posla ni nikoli postal družbenik tožene stranke. Navedbe glede ničnosti pogodbe, s katero je prvotožnik pridobil poslovni delež zaporedna št. 60303 v višini 8,1585 % in se vpisal kot družbenik, so prejudiciranje. O morebitnem tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti te pogodbe še ni bilo odločeno.

8. Prav tako tožena stranka po novi pooblaščeni odvetniški pisarni in stranski intervenient v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navajata, da tudi drugotoženec ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, ker od 12. 4. 2022 ni več družbenik tožene stranke. Drugotožnik je že 28. 1. 2022 po pooblaščencu vložil pritožbo in zgolj zaradi poteka časa o tej še ni bilo odločeno do vpisa spremembe družbenika. Ali ta sprememba vpliva na legitimacijo drugotožnika in kako je lahko stvar nadaljevanja postopka. Zato je bilo potrebno vsebinsko obravnavati tudi njegovo pritožbo.

9. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju vlog in pritožbe oprlo na četrti odstavek 98. člena ZPP. Ta določa za primer, če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Glede na to določbo, ni zakonske podlage za zavrženje vlog. Zato je v tem delu pritožba utemeljena iz tega razloga.

10. Odločanje o zavrženju preostale pritožbe zoper sklep, da se ne dopusti stranska intervencija D. D., sicer ni odločanje o končni odločitvi v zadevi. Kljub temu, da gre zgolj za procesno odločitev, velja, da mora biti v primeru, ko gre za pomembnejšo procesno odločitev, zagotovljena pravica do izjavljanja2. Izpodbijana procesna odločitev je pomembna, saj vpliva na ustavno zagotovljene pravice stranke v postopku3. Zato je bilo potrebno obravnavati pritožbo.

11. Pritožniki utemeljeno navajajo, da se sodišče prve stopnje zaradi izrazitega in morebiti utemeljenega nasprotovanja ne more zanašati na vpise v sodni register, na kar so opozarjali v vlogah in o čemer je spor. Celo tožbeni zahtevek v tej zadevi se nanaša na neveljavnost sklepa skupščine o postavitvi zakonitega zastopnika, ki je pooblastil odvetnika, ta pa je vložil zavržene vloge in pritožbo. Posledično ne more sodišče že v tej fazi postopka zavreči pritožbe prvotoženke zoper sklep. Pri toženi stranki je podana shizofrena situacija, ko dva različna zakonita zastopnika in njuna pooblaščenca opravljata nasprotujoča procesna dejanja. O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep. Sodišču prve stopnje se je pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo zoper sklep, da se ne dopusti stranka intervencija D. D. na strani tožene stranke.

13. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Zahtevo za prekinitev postopka in vložitev pobude za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih naslavlja na Vrhovno sodišče RS. 2 Sklep Ustavnega sodišča Up-131/00, 10. točka obrazložitve. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-108/00-18.