Jedro

Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila. Obrazložitev je vsebinska, ne pa formularna. Te obrazložitve pritožnik konkretizirano ne napada in je tako tudi ne izpodbije.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej pravdni zadevi vložil pritožbo zoper zavrnilni del sodbe sodišča. 2. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče je njegovi pritožbi ugodilo ter zavrnilni del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Tako je storilo, ko je presodilo, da je sodišče prve stopnje napačno ugodilo ugodilo ugovoru pasivne legitimacije v zvezi z odgovornostjo zavarovanca A. d. o. o. V 9. točki odločbe sodišča druge stopnje, je uporaba kasatoričnega pooblastila obrazložena takole: „Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank glede toženkine pasivne legitimacije in odgovornosti toženkinega zavarovanca A. d. o. o. za tožniku nastalo škodo, o katerih se prvostopno sodišče do sedaj ni izreklo, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušene le na eni stopnji sojenja. Do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi vrnitve zadeve prvostopnemu sodišču v predmetni zadevi ne bo prišlo, saj je postopek zaradi vrnitve prvemu sodišču ne bo trajal dalj časa, kot če bi novo sojenje pritožbeno sodišče opravilo samo.“

3. Zoper razveljavitveni del odločbe sodišča druge stopnje vlaga pritožbo tožnik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje z navodili, naj o zadevi odloči samo, brez vračanja zadeve na prvo stopnjo. Navaja, da bi sodišče druge stopnje kršitve glede na njihovo naravo lahko odpravilo samo. Samo bi lahko dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti. V pretežnem delu pritožbe se pritožnik ukvarja z vprašanjem, katere splošne pogoje je glede na trditveno podlago strank treba uporabiti v obravnavani zadevi. Ne soglaša z vsebinsko presojo višjega sodišča glede tega vprašanja. Trdi, da je tako edini relevantni dokument za odločanje o obstoju zavarovalnega kritja zavarovalna polica. Ta pa ne izključuje zavarovalnega kritja v razmerju do tožnika. Iz navedenih razlogov gre pri odločitvi o obstoju zavarovalnega kritja zgolj za presojo listinskih dokazov in tako lahko višje sodišče samo spreminja dejansko stanje ter uporabi materialno pravo. Neurejeno stanje spisa tudi ni razlog za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno (glede razlage in uporabe materialnopravnih pravil zavarovalnega in obligacijskega prava) ter procesnopravno (glede ugotovitev pritožbenega sodišča o zagrešenih procesnih kršitvah pred sodiščem prve stopnje) pravilen ali napačen. Predmet preizkusa po 357.a členu ZPP je le odločitev, ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto, da bi o zadevi samo dokončno odločilo. Zato se Vrhovno sodišče ob preizkusu izpodbijane razveljavitve ne spušča v pravilnost ocene višjega sodišča glede tega, kakšen dokazni postopek bo potrebno v ponovljenem sojenju izvesti.

6. Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila. Obrazložitev je vsebinska, ne pa formularna. Te obrazložitve pritožnik konkretizirano ne napada in je tako tudi ne izpodbije.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz četrtega odstavka 357.a člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.