Jedro

Prilagojeno izvršilnemu postopku se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.

Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in odločilo, da sam krije svoje ugovorne stroške.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi meni, da je njegov ugovor pobota utemeljen, pri čemer ni podana litispendenca. Zaradi učinka pobotanja bo v drugem izvršilnem postopku, kjer dolžnik kot upnik uveljavlja nasprotno terjatev, ta prenehala. Predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oprlo svojo odločitev o zavrnitvi ugovora na ugotovitev, da obstoji negativna procesna predpostavka litispendence, ker teče za isto terjatev, ki jo uveljavlja dolžnik v pobot v tem postopku že drug izvršilni postopek. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) litispendence posebej ne ureja, zato se v izvršilnem postopku smiselno uporabi določilo tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se ne more začeti nova pravda o istem zahtevku, dokler pravda teče. Prilagojeno izvršilnemu postopku navedeno pomeni, da se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve.(1) Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.(2)

5. Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.(3)

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku postopati po določbi 57. člena ZIZ, nato pa ponovno vsebinsko odločiti o dolžnikovem ugovoru pobota.

8. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Več o pomenu izvršbe kot neposredni uresničitvi terjatve s prisilnimi sredstvi glej Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 43 in nasl. Pravna teorija zahtevek za izvršbo, ki je procesnopravne narave, loči od izvršljivega zahtevka, ki je materialnopravne narave in se nanaša na dolžnikovo obveznost. O tem več Orož D., Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten št. 1/2015, str. 193 in 194. Op. št. (2) : Tako tudi VSL sklep III Cp 436/94, VSC sklep I Ip 1138/2009 in VSL III Ip 651/2014. Op. št. (3) : Tako odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-305/15 z dne 27. 10. 2016.