Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti

Datum

21.07.2026

Številka

07120-1/2026/339

Kategorije

OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste prejeli zahtevo za posredovanje zdravstvene dokumentacije pokojnega pacienta, ki je izkazal status dediča s sklepom o dedovanju. Pooblaščenec dediča je zahteval posredovanje naslednje dokumentacije: zdravstveni karton pokojnega od določenega dne do njegove smrti, obračun zdravstvenih storitev, opravljenih v javnem zavodu in podatke o tem, kdaj je bil pokojni fizično prisoten v javnem zavodu in katerih storitev je bil deležen. V vezi z zahtevo na IP naslavljate naslednja vprašanja:

1.

Ali brat pokojnega pacienta, ki je izkazal status dediča s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pridobi pravico do dostopa do zdravstvene dokumentacije pokojnega na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2, brez izkazovanja posebnega pravnega interesa?

2.

Ali tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 v razmerju do 42. člena ZPacP pomeni, da je treba dediču, ki je izkazal status s sklepom o dedovanju, posredovati zdravstveno dokumentacijo brez posebnega izkazovanja pravnega interesa – ne glede na to, da brat ni naveden med privilegiranimi osebami v drugem odstavku 42. člena ZPacP?

3.

Ali 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv) predstavlja samostojno pravno podlago za posredovanje zdravstvene dokumentacije pokojnega pacienta odvetniku, ki zastopa dediča pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov?

4.

Ali navedeni namen uveljavljanja odškodninskega zahtevka za duševne bolečine po 180. členu OZ in preverjanje morebitnih napak v postopku zdravljenja predstavljata dovolj konkretno in utemeljeno pravno podlago za dostop do zdravstvene dokumentacije po petem odstavku 42. člena ZPacP, ali je za to potrebna konkretnejša listinska izkazanost?

5.

Ali hipotetičen pravni interes – tj. interes, ki je pogojen z morebitno bodočo odločitvijo prosilca o vložitvi tožbe – zadosti pogoju kvalificiranega pravnega interesa iz petega odstavka 42. člena ZPacP?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Določbe tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2 se ne uporabljajo, če ima področni zakon drugačno ureditev. Tak primer je ZPacP, ki v 42. členu določa specialna pravila za posredovanje zdravstvene dokumentacije umrlih pacientov.

Brat pokojnega pacienta bi bil do seznanitve zdravstveno dokumentacijo pokojnika upravičen le, če bi v zahtevi utemeljil pravni interes in ga dokazal z ustrezno listino in pod dodatnim pogojem, da pokojnik seznanitve ni prepovedal.

Odvetnik na podlagi 10. člena ZOdv ni upravičen do pridobitve zdravstvene dokumentacije pokojnega pacienta, saj izvajalci zdravstvenih storitev niso državni organi, organi lokalnih samoupravnih skupnosti in tudi niso nosilci javnih pooblastil.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. To pomeni, da v tem mnenju ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje zdravstvene dokumentacije, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postavljati v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja. Skladno s petim odstavkom 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; ZPacP) namreč IP v primeru, da izvajalec zdravstvenih storitev (delno) zavrne zahtevo upravičenih oseb za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta, nastopa kot pritoženi organ.

V skladu z določbo tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2 imajo določeni upravičeni uporabniki (zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši ali dediči) pravico prejeti osebne podatke o umrlem posamezniku na podlagi zahteve, brez da bi za to morali izkazovati pravni interes ali namen uporabe (t.i. privilegirani uporabniki), razen v primeru ko je posameznik posredovanje njegovih osebnih podatkov pisno prepovedal ali če drug zakon ne določa drugače. Določbe tretjega odstavka 9. člena ZVOP-2 se torej ne uporabljajo, če ima področni zakon drugačno ureditev. Tak primer je že omenjeni ZPacP, ki v 42. členu določa specialna pravila za posredovanje zdravstvene dokumentacije umrlih pacientov. V konkretnem primeru je torej seznanitev brata s pokojnikovo zdravstveno dokumentacijo podvržena določbam 42. člena ZPacP.

Pojem »zdravstvena dokumentacija« opredeljuje točka 17, drugega člena Zakona o digitalizaciji zdravstva[1] in pomeni izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo ter strukturirani in nestrukturirani podatki, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki so povezani s pacientovim zdravstvenim stanjem in so potrebni za izvajanje pravic ali obveznosti, določenih z zakonom, ali nastanejo ali so prejeti pri zdravstveni obravnavi pacienta. Ali je določen dokument del zdravstvene dokumentacije je potrebno presojati v vsakem primeru posebej.

Drugi odstavek 43. člena ZPacP določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Osebam iz prejšnjega stavka se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve. Zadnji stavek drugega odstavka 42. člena ZPacP pa določa, da se z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta lahko seznanijo tudi druge osebe (sem spadajo tudi bratje in sestre), ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa. Pravni interes je osebna in na predpise oprta neposredna korist, ki jo je možno uveljaviti v nekem postopku, pri čemer je njena uveljavitev odvisna od vsebine zahtevane zdravstvene dokumentacije. Zgolj nekateri primeri pravnega interesa so uveljavljanje materialnopravnih zahtevkov v sodnem, upravnem ali drugem formalnem postopku – na primer odškodninski zahtevek, odstranitveni zahtevek, povračilni zahtevek, zahteva za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic in pritožba, zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke, zavarovalniški zahtevek, dokazovanje nekrivde v kazenskem ali prekrškovnem postopku. Uporabnik mora ta interes jasno in konkretno obrazložiti, ter ga podkrepiti z ustrezno listino, ki je odvisna od zatrjevanega pravnega interesa, na primer:

-z dokazilom o vloženi tožbi ali predlogu v sodnem postopku,

-s pozivom sodišča za odgovor na tožbo,

-s pooblastilom odvetniku za reševanje konkretne pravne zadeve,

-z rezultatom zunanjega strokovnega ali drugega nadzora,

-z zahtevo zavarovalnice za predložitev dokazil,

-s sklepom sodišča o napotitvi na pravdni postopek,

-s policijskim zapisnikom,

-z vabilom na zaslišanje v (pred)kazenskem postopku.

Zatrjevanje pravnega interesa samo po sebi ni dovolj, če ni izkazano z ustrezno listino. Odgovora na to, ali je v konkretnem primeru zatrjevani pravni interes prosilec tudi izkazal z ustrezno listino, pa vam ne moremo podati, ker je odvisen tudi od vsebine pooblastila odvetniku in vsebine morebitnih drugih listin, ki jih je priložil zahtevi. Zoper zavrnitev zahteve ali molk izvajalca je možna pritožba pri IP.

Na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu ima odvetnik pravico do pridobitve osebnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe (v konkretnem primeru na pokojnega pacienta) od taksativno naštetih kategorij upravljavcev osebnih podatkov - državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. Glede na navedeno odvetnik na podlagi obravnavanega člena ni upravičen do pridobitve osebnih podatkov tretjih oseb (pokojnega pacienta), ne glede na to ali se izkaže z ustreznim pooblastilom ali ne, saj izvajalci zdravstvenih storitev niso državni organi, organi lokalnih samoupravnih skupnosti in tudi niso nosilci javnih pooblastil.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka