Jedro

Sodišče sodi, ker gre pri uveljavljanju zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja, da bi moral prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe. To pomeni, da je toženka, ker v ponovnem postopku ni upoštevala oziroma presojala tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne osporava), kršila določbo prvega odstavka 138. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33021-1717/2020/17, z dne 30. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne tožnikov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 (1. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe ni bilo posebnih stroškov (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal v ponovnem postopku v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1650/2020 z dne 16. 6. 2021. Prvostopenjski organ navaja, da je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) pojasnila, da je tožnik 30. 4. 2020 oddal vlogo za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za april 2020, da je izplačilo v znesku 700,00 EUR prejel 8. 5. 2020, izjavo za vračilo tega dohodka pa je podal 17. 6. 2020, tj. po izdani odločbi, št. 33021/1717/2020/3, z dne 12. 6. 2020 (odpravljeni s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1650/2020 z dne 16. 6. 2021, opomba sodišča). Ker je moral, tako prvostopenjski organ, v skladu z 10. členom Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljevanju Odlok) do 7. 6. 2020 odločiti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, je 1. 6. 2020 v skladu s petim odstavkom 74. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) pri FURS preveril, ali je tožnik uveljavljal pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ugotovil je, da jo je za predhodno obdobje uveljavljal. Zato je, ker se v skladu s petim odstavkom 74. člena ZIUZEOP mesečni temeljni dohodek in navedeno finančno nadomestilo izključujeta, tožnikov zahtevek zavrnil. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 23. 2. 2022 tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi (dodatno) navaja, da se v primeru odprave odločbe in vrnitve zadeve v ponovni postopek zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni zadevi še ni bilo odločeno. Pri izdaji nove odločbe v ponovnem postopku se mora upoštevati pravno in dejansko stanje, ki je bilo ob izdaji odpravljene odločbe, saj nova odločba po svojem pravnem učinku nadomesti odpravljeno (sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II U 350/2018). Ob izdaji odpravljene odločbe (z dne 12. 6. 2020, opomba sodišča) je tožnik uveljavljal mesečni temeljni dohodek, ki mu je bil tudi izplačan, zato, tako drugostopenjski organ, se izjava o vračilu mesečnega temeljnega dohodka tudi v ponovnem postopku ne more upoštevati. Drugostopenjski organ dalje navaja, da je na državnem davčnem portalu navedeno, do kdaj je mogoče vrniti mesečni temeljni dohodek, in da bi moral tožnik vedeti, da pogoja iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP ne izpolnjuje. Dodaja še, da se tožnik ne more sklicevati niti na rok iz drugega odstavka 99. člena ZIUZEOP, saj da peti odstavek 74. člena ZIUZEOP jasno določa, da oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ni upravičena do finančnega nadomestila.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in napačno ugotovitev dejanskega stanja. V bistvenem navaja, da je kmečki zavarovanec, zato je bil na podlagi 34. člena ZIUZEOP upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ker je tudi nosilec kmetije, pa je bil upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka na podlagi 74. člena ZIUZEOP. Zahtevek za mesečni temeljni dohodek je podal v rokih, določenih v tretjem odstavku 35. člena ZIUZEOP. Zatem je s strani prvostopenjskega organa prejel „predtiskani“ zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v sektorju vina, ki ga je podpisanega vrnil v predpisanem roku. Trdi, da se je znašel v situaciji, ko je mesečni temeljni dohodek vrnil, prvostopenjski organ pa meni, da ni upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina. Ob tem poudarja, da je bil namen vseh ukrepov omilitev posledic epidemije covida-19, ter meni, da je treba upoštevati kontekst izrednih razmer zaradi covida-19 (postopki za uveljavljanje pomoči niso bili jasno določeni, navodila prvostopenjskega organa in FURS glede vračila mesečnega temeljnega dohodka pa so bila nejasna). Dodaja tudi, da ne ZIUZEOP ne Odlok ne določata načina in roka za posredovanje obrazca _Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov na FURS._ Obrazec je posredoval prek portala _eDavki_ na FURS 17. 6. 2020, s čimer je, tako tožnik, jasno izrazil namero, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje. Tega pa je kasneje tudi vrnil in s tem zadostil določbi petega odstavka 74. člena ZIUZEOP. Opozarja, da ne sme biti oškodovan, ker zakonodajalec ni predvidel jasnih in transparentnih postopkov pred prvostopenjskim organom in FURS za uveljavljanje obeh vrst pomoči, za kateri izpolnjuje pogoje. Meni še, da bi ga moral prvostopenjski organ pozvati, naj sporoči, katero pomoč bo uveljavljal. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in njegovemu zahtevku za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 ugodi oziroma podrejeno vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo (dodatno) navaja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev finančnega nadomestila po 74. členu ZIUZEOP, četudi se je naknadno (17. 6. 2020) mesečnemu temeljnemu dohodku odpovedal in ga vrnil. Ta pogoj je po njeni oceni v zakonu jasno določen. Meni, da je tožnik s podpisom vloge, s katero je podal obravnavani zahtevek, izrecno izjavil, da ni in da ne bo uveljavljal izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Zato je moral vedeti, da ne izpolnjuje pogoja iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP. Po toženkini oceni je za odločitev v tej zadevi nepomembno, ali ima tožnik materialno podlago za stališče, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo _Izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka in oproščenih plačil prispevkov na FURS ali ne, saj pogoja iz tega člena ni izpolnjeval._ **Odločanje po sodniku posamezniku**

5. Sodišče je 5. 7. 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 1650/2020 z dne 16. 6. 2021. V prejšnjem postopku izdano odločbo je sodišče odpravilo, ker je v bistvenih točkah ostala neobrazložena uporaba določbe petega odstavka 74. člena ZIUZEOP, zaradi česar sodišče zakonitosti odločbe ni moglo preizkusiti.

8. Z v ponovnem postopku izdano izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ (ponovno) zavrnil tožnikov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19, in sicer (prav tako) iz razloga, ker je tožnik uveljavljal izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (peti odstavek 74. člena ZIUZEOP). Toženka (v izpodbijani odločbi, odločbi z dne 23. 2. 2022 in odgovoru na tožbo) navaja, da je to ugotovila pri poizvedbah na FURS 1. 6. 2020, saj je morala najpozneje do 7. 6. 2020 odločiti o izpolnjevanju pogojev, ter da tožnikove izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka po izdaji (odpravljene) odločbe z dne 12. 6. 2020 v ponovnem postopku ne more upoštevati. Tožnik ugovarja, da je mesečni temeljni dohodek vrnil, zato je do navedenega finančnega nadomestila upravičen.

9. V določbi petega odstavka 74. člena ZIUZEOP je določeno, da oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 ZIUZEOP, ni upravičena do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka po tem členu ZIUZEOP.

10. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi (pravzaprav) jedro spora, ali bi moral prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijane odločbe v ponovnem postopku upoštevati dejansko stanje, ki je bilo ob izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020, ali dejansko stanje, ki je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe. Sodišče sodi, ker gre pri uveljavljanju zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja, da bi moral prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe.1 To pomeni, da je toženka, ker v ponovnem postopku ni upoštevala oziroma presojala tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne osporava), kršila določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, ter nepopolno ugotovila dejansko stanje. Sodišče ob tem dodaja, da se toženka ne more uspešno sklicevati na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II U 350/2018 z dne 12. 6. 2020, saj ne gre za primerljivi situaciji. Zadeva, na katero se sklicuje toženka, je namreč davčna zadeva, pri katerih nova odločba, izdana v ponovnem postopku, po svojem pravnem učinku nadomesti odpravljeno odločbo. V obravnavani zadevi pa gre za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje bodočega pravnega razmerja.2 Po presoji sodišča za obravnavano zadevo prav tako ni relevantna določba prve povedi 10. člena Odloka (naslovljen odločba o pravici do sredstev), ki določa, da se o izpolnjevanju pogojev odloči najpozneje do 7. 6. 2020. Gre namreč za posebno procesno določbo v materialnem predpisu, ki določa drugačen oziroma skrajni rok za izdajo odločbe, kot je določen v prvem odstavku 222. člena ZUP. Ta rok zato ni prekluzivne narave, temveč je instrukcijski in beseda „najpozneje“ pomeni, da lahko prvostopenjski organ izda odločbo tudi prej, vendar pa zaradi prekoračitve tega roka, tako kot v navedeni določbi ZUP, ni predvideno, da prvostopenjski organ odločbe ne bi mogel več izdati in pri tem upoštevati dejanskega stanja (tj. ali vlagatelj izpolnjuje zahtevane pogoje), ki je bilo v času njene izdaje.

11. Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, zato ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, ter da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku. Zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka).

12. V skladu z določbami četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 bo moral prvostopenjski organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema sodbe. Pred tem pa bo moral v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožnik, kot zatrjuje, mesečni temeljni dohodek vrnil. Če bo prvostopenjski organ ugotovil, da ga je vrnil, pa bo moral šteti, da tožnik negativni pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolnjuje. Pri tem ni pomembno, da predpisi ne določajo postopka in roka za vračilo oziroma odpoved mesečnemu temeljnemu dohodku. Če je namreč tožnik mesečni temeljni dohodek vrnil, potem po presoji sodišča ni mogoče šteti, da ga je uveljavljal. 13. Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se do drugih tožbenih ugovorov (izrecno) ni opredeljevalo.

**Sojenje na seji**

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

15. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodnici posameznici, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika; II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa se upravičenim do vrnitve vrne po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 **Kerševan, E.**, in **Androjna, V.**: Upravno procesno pravo. IUS SOFTWARE (GV Založba), Ljubljana 2017, str. 415 in smiselno str. 629. 2 Prav tam.