Jedro

Ker je pritožnik sodeloval v prvotnem zapuščinskem postopku, ga veže pravnomočni sklep o dedovanju. Zato ne more v postopku, ki teče po dopolnilnem sklepu o dedovanju za novo najdeno premoženje, uveljavljati, da ima vzajemno oporoko z zapustnico in to oporoko je uveljavljal že med prvim postopkom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da je dodatna zapuščina na hranilni knjižnici pri Banki X. d. d., ID 0000, po pogodbi 0000. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani in oporoke z dne 30. 6. 1970, je to zapuščino dodelilo oporočni dedinji, zapustničini sestri M. M. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo zapustničin brat, A. M. S sestro sta naredila vzajemno oporoko 1. 5. 1977 in uredila vse obveznosti iz njunega skupnega premoženja. Zato predlaga, da se zapuščina razdeli po želji pokojne sestre po starejši oporoki. Prilaga vzajemno oporoko z dne 1. 5. 1977 in prvotni sklep o dedovanju.

3. Na vročeno pritožbo CSD Y., J. M., K. M., F. M., niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil pritožnik eden izmed udeležencev postopka in dedič v prvotnem zapuščinskem postopku po zapustnici. Prejel je sklep o dedovanju (katerega tudi sam prilaga v pritožbi), zato ga ta sklep veže. V postopku dedovanja je bilo med drugim ugotovljeno, da je veljavna oporoka, katero je pokojna L. M. napisala 30. 6. 1970 in po oporoki je njena edina dedinja sestra, M. M. Ostali dediči so to oporoko priznali, očitno tudi pritožnik. V nadaljevanju postopka pa je prišlo do odstopanja dednih deležev.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da 221. člen Zakona o dedovanju določa, da sodišče, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nova zapuščinska obravnava, temveč se razdeli po prvotnem sklepu o dedovanju z dodatnim sklepom. Sodišče prve stopnje je pravilno vročilo podatke o dodatni zapuščini. Ugotovilo je, da je bila v trenutku smrti zapustnice edina nujna dedinja njena mati in dediče po njej je vprašalo, ali imajo kakšne zahtevke. Ker se je javil le pritožnik, je sodišče ugotovilo, da gre za zapustničinega brata, ki je sodeloval v prvem postopku in ga veže pravnomočni sklep o dedovanju, zlasti glede vprašanja oporoke. Dodatna zapuščina pa bo obravnavana v zapuščinskem postopku po materi.

7. Tako se izkaže, da je sedanje sklicevanje A. M. na vzajemno oporoko z dne 1. 5. 1977, prepozno. To oporoko je predložil tudi v prvotnem dedovanju, vendar so dediči priznali oporoko zapustnice z dne 30. 6. 1970, zato sedaj ne more uspeti s pritožbo.

8. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o dedovanju, pri tem pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP in 163. člen ZD).