Jedro

Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi izpodbijanja prodajne pogodbe in izpodbijanja dejanj zapustnika.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica po odvetniku 17. 11. 2021 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zgoraj navedeni zadevi. Ker je tožnica v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je brezposelna, brez dohodkov in premoženja ter nima odprtih bančnih računov, jo je toženka s pozivom z dne 13. 1. 2022 pozvala, naj prošnjo za dodelitev BPP dopolni ter predloži potrdilo o brezposelnosti in potrdilo o prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti oziroma drugih dohodkih, ki jih prejema. Prav tako je bila pozvana, da predloži potrdilo iz uradnih evidenc pristojnih organov v Argentini o lastništvu nepremičnin (oz. če ni lastnica nepremičnin, naj predloži najemno pogodbo), vrednostnih papirjev, motornih vozil ter premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc. Toženka je tožnico pozvala na predložitev potrdila o bančnih računih v Argentini ter o stanju in prometu na računih ter predložitev potrdila o prejemanju dohodkov in izkazovanju prihrankov, ki niso razvidni iz uradnih evidenc. Tožnica je po odvetniku na poziv odgovorila ter navedla, da je brezposelna, brez dohodkov in premoženja, izpiska iz evidenc pa ne more dati, ker v Argentini tovrstnih potrdil ne izdajajo. Odgovoru je priložila dokument „Anses, certificacion negativa“ z dne 24. 1. 2022. Toženka je v postopku ugotovila, da iz omenjenega dokumenta izhaja, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev, vendar pa tožnica ni pojasnila, kako se brez kakršnihkoli dohodkov preživlja, da jo preživljajo družinski člani pa tudi ni navedla, niti ni družinskih članov navedla v prošnji za dodelitev BPP. Toženka je zaključila, da tožnica prošnje za dodelitev BPP ni ustrezno dopolnila, saj ni bilo mogoče ugotoviti njenega premoženjskega stanja, ki je pogoj za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, zato je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženki posredovala pravilno izpolnjen obrazec za dodelitev BPP, da je gospodinja, kar pomeni, da živi kot brezposelna oseba sama doma in skrbi za mladoletna otroka, finančno pa je odvisna od pomoči sorodnikov. Nima ne premoženja ne dohodkov in ne odprtega transakcijskega računa. Kot je že pojasnila, lahko v Argentini pridobi le „Anses“ certifikat, ki ga je toženki tudi predložila. Sklicuje se na 12. člen ZBPP in toženki očita, da bi ji morala na podlagi 12. člena ZBPP dodeliti BPP, saj je v prošnji za dodelitev BPP ter v njeni dopolnitvi navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, v takem primeru pa se BPP dodeli brez ugotavljanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka tako ni obrazložila, zakaj tožnici, kljub temu, da je prejemnica denarne socialne pomoči, ni dodelila BPP, zato je toženka s tem storila absolutno bistveno kršitev postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica se še sklicuje na 14. člen ZBPP in navaja, da brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, za katerega prosi za dodelitev BPP. Tožnica meni, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena ustavna pravica do sodnega varstva, poleg tega je bila zaradi svojega šibkega premoženjskega stanja in socialne stiske diskriminirana napram ostalim upravičencem do BPP, ki jim je bila BPP dodeljena. Tožnica sklepno predlaga, da sodišče, brez naroka, tožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da njeni prošnji za dodelitev BPP v celoti ugodi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je predložila upravne spise in v spremnem dopisu sporočila, da vztraja pri izpodbijani odločbi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Tožnica pa kot bistveno navaja, da je bila njena prošnja za dodelitev BPP popolna.

7. V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZBPP se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih ne pridobiva pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti prošnja razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Glede na namen BPP mora vloga organu za BPP omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine.

8. Toženka je v postopku dodelitve BPP ocenila, da tožničina prošnja za dodelitev BPP ni bila popolna in tako ni bila sposobna za (vsebinsko) obravnavo, zato jo je s pozivom z dne 13. 1. 2022 pozvala, da posreduje podatke o svojem premoženjskem stanju in dohodkih, ki jih prejema in s katerimi se preživlja. Sodišče ugotavlja, da je toženka v pozivu konkretno navedla, katera potrdila mora tožnica organu predložiti, tožnica pa je predložila le „Anses“ certifikat, iz katerega izhaja zgolj to, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Tako tožnica ni pojasnila niti ali je brezposelna niti kako se preživlja oziroma ali jo preživlja kdo drug. Četudi tožnica, kot zatrjuje, v Argentini ne more pridobiti nobenega drugega potrdila, bi morala vsaj pojasniti, ali je brezposelna oziroma kako se preživlja, ali jo preživlja kdo drug. Tako pa je zgolj navedla, da je brez dohodkov in premoženja. Sodišče zavrača tožničine tožbene navedbe, da živi kot brezposelna oseba sama doma in skrbi za mladoletna otroka, finančno pa je odvisna od pomoči sorodnikov, kot nedovoljene tožbene novote (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj je ta dejstva prvič navedla šele v tožbi, tako da toženka v postopku odločanja o njeni prošnji za dodelitev BPP navedenih dejstev ni mogla upoštevati. Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

9. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na 12. člen ZBPP, na podlagi katerega se izredna BPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožnica sicer v tožbi trdi, da je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, vendar pa temu ni tako, saj je v prošnji navedla, da denarne socialne pomoči ne prejema. Poleg tega iz upravnega spisa izhaja, da je toženka ob vpogledu v uradne evidence ugotovila, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, nenazadnje pa tudi iz s strani tožnice predloženega „Anses“ certifikata izhaja, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Glede na navedeno je tožničin ugovor, da je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, s tem ko ni obrazložila, zakaj ji ni dodelila BPP, kljub temu da je prejemnica denarne socialne pomoči, neutemeljen.

10. V zvezi z očitki o diskriminaciji tožnice napram drugim upravičencem do BPP (ki da so prejeli BPP kljub prejemanju otroških dodatkov in kmetijskih subvencij), sodišče najprej ugotavlja, da gre za pavšalne navedbe, saj tožnica ne navede, katerim upravičencem naj bi toženka teh dohodkov ne upoštevala, zato že iz tega razloga ni možno obravnavati ugovora. Pri tem pa sodišče še pripominja, da toženka pri svojem odločanju v konkretni zadevi ni upoštevala ne otroških dodatkov ne subvencij, zato je v tem pogledu tožbeni ugovor tudi nerazumljiv. Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavržena izključno iz razloga, ker je bila nepopolna in posledično nesposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo. Sodišče še ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bila tožnica kot prosilka za BPP obravnavana drugače, kot določa zakon; po prvem odstavku 2. člena ZBPP pa se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Glede na katero osebno okoliščino naj bi bila tožnica obravnavana drugače in na katero dejanje toženke ta ugovor opira, pa tožnica ne navede.

11. Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 , saj je tožnica že v tožbi sodišču predlagala odločanje brez naroka, toženka pa je sodišču po pozivu prav tako sporočila, naj odloči brez glavne obravnave.

13. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.