Jedro

Ker lahko glede na prvi odstavek 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve delno umakne predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno dolžnici vročiti delnega umika v izjavo. Zato sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo pritožbeno (smiselno) očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, upniku pa mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 298,66 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se s sklepom o izvršbi z dne 27. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 11. 9. 2020, dovoljena izvršba delno ustavi za dne 24. 10. 2022 plačanih 8.563,98 EUR in za dne 28. 4. 2023 plačanih 28,03 EUR.

2.Zoper sklep se dolžnica po pooblaščenki pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi oziroma ga spremeni tako, da upošteva dokaze o dosedanjih plačilih in da pozove upnika, da predloži podatek o višini kupnine, ki je bila prejeta za vozilo, in izvršilni postopek ustavi.

Izpostavlja, da je sodišče izdalo izpodbijani sklep na podlagi vloge upnika, o kateri se dolžnica pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogla izjasniti. Navaja, da upnik zavaja sodišče, saj je dolžnica že pred vložitvijo izvršilnega predloga plačala znesek 9.380,66 EUR za leasing vozila, ki sploh ne obstaja. Navaja, da je že v številnih vlogah poudarila, da gre za očitno zavajanje sodišča glede višine terjatve, vendar sodišče kljub dokazom navedenega plačila ne upošteva. Upnik zataji tudi dejstvo, da je njegov pravni prednik prejel kupnino ob prodaji vozila. Predlaga, da sodišče pozove upnika na predložitev podatka o višini kupnine, ki jo je upnik oziroma njegov pravni prednik prejel ob prodaji vozila. Trdi, da je bilo za vozilo plačanih prvotnemu upniku že 9.380,66 EUR in da bi naj dolg na dan 10. 4. 2023 znašal samo še 4.225,12 EUR, upnik pa izterjuje celoten znesek leasinga. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Upnik je v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo vsebinsko nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravno podlago izpodbijanega sklepa predstavljajo določila prvega in tretjega odstavka 43. člena ZIZ. Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ). V primeru umika sodišče ustavi postopek (tretji odstavek 43. člena ZIZ).

6.Ker lahko glede na povzeti prvi odstavek 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve delno umakne predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno dolžnici vročiti delnega umika v izjavo. Zato sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo pritožbeno (smiselno) očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

7.Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega preizkusa, je sodišče prve stopnje odločilo zgolj o delni ustavitvi izvršbe vsled upnikovega delnega umika predloga za izvršbo. Zato v tem pritožbenem postopku niso upoštevne obširne pritožbene navedbe, s katerimi dolžnica nasprotuje višini in obstoju upnikove terjatve.

8.Ker je upnik delno umaknil predlog za izvršbo, je sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj naveden tretji odstavek 43. člena ZIZ izvršbo utemeljeno delno ustavilo za 24. 10. 2022 plačanih 8.563,98 EUR in za dne 28. 4. 2023 plačanih 28,03 EUR, čemur dolžnica obrazloženo pritožbeno ne nasprotuje.

9.Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljani razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

10.Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ji upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil, zato sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik, ki se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, je upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj gre za potrebne izvršilne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je glede na vrednost spornega predmeta na pritožbeni stopnji (8.592,01 EUR) in upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo (OT) za sestavo odgovora na pritožbo priznalo 400 točk po 7. točki tar. št. 31 OT in 8 točk na račun 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj torej 408 točk oziroma 244,80 EUR, kar skupaj z 22 % DDV (53,86 EUR) znaša 298,66 EUR. Tako odmerjene stroške mora dolžnica plačati upniku v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Zveza: