Jedro

Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (I. točka izreka) in predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) ter ji naložilo, da upniku v 8 dneh povrne stroške odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge od 3. do 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje in naložitev njenih pritožbenih stroškov v plačilo upniku. Izpostavi, da upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne utemelji objektivne kumulacije izvršilnih sredstev. Ugotovitev sodišča, da je upnik po dovolitvi izvršbe prejel znesek 1.655,56 EUR, kaže na to, da ima dolžnica rubljiva denarna sredstva iz naslova dohodka in da bo poplačilo upniku zagotovljeno. Opozarja, da se je rubež denarnih sredstev dolžnice izvajal tudi po 5. 1. 2017 in je navedba upnika, da so bile do sedaj v izvršbi poplačane zgolj zamudne obresti in stroški, netočna. Pri presoji razlogov za odlog izvršbe po določbi 71. člena ZIZ pa bi sodišče moralo upoštevati, da z dolžnico živi tudi njena hči, ki se redno šola in je vpisana v prvi letnik višješolskega programa. Hči ima terjatev do upnika kot očeta iz naslova preživnine in jo izterjuje v izvršilnem postopku. Z izgubo edinega prebivališča bi nedvomno nastala težko nadomestljiva škoda, v nobenem primeru pa glede na zapadlo in neizterjano terjatev hčerke do očeta kot upnika v tem postopku, ta ne bi bila večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Ker je dolžnica vložila ugovor, je izpolnjen tudi formalni razlog odloga izvršbe po 6. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

K pritožbenim navedbam zoper odločitev o ugovoru:

5. Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Upnik je tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek začne in tisti, ki v predlogu za izvršbo, kot tudi v nadaljevanju postopka odreja predmete in sredstva izvršbe.1 Sodišče mora upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe slediti.2

6. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Skladno s citirano določbo je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Zakon ne nalaga upniku obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost, kot si to zmotno razlaga dolžnica. Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena vse do konca izvršilnega postopka, v konkretnem primeru pa je izvršilni postopek v teku, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

7. Tudi dejstvo, da je že dovoljena izvršba na denarna sredstva dolžnice pri organizaciji za plačilni promet in njeno plačo ter druge prejemke in da je upnik v postopku do 5. 1. 2017 bil delno poplačan za znesek 1.655,56 EUR, ne predstavlja ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. Upnikova terjatev namreč obsega glavnico v višini 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od te glavnice od 2. 8. 2013 do plačila ter izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi primerjave višine upnikove terjatve in rezultatov do sedaj opravljenih izvršilnih dejanj na že dovoljena sredstva izvršbe, je jasno, da po že opravljenih dejanjih ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe in je razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe potrebna za poplačilo upnika ter skladna z določilom o obsegu izvršbe iz 3. člena ZIZ.3

8. Ob tem je izpostaviti, da pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ne obsega zgolj pravice, da sodišče vsebinsko odloči o pravici stranke, temveč tudi pravico upnika do uresničitve te pravice oziroma poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Z do sedaj dovoljenimi sredstvi izvršbe, na podlagi katerih je bila terjatev od izdaje sklepa o izvršbi, to je od 14. 12. 2015 do 5. 1. 2017 poplačana komaj v znesku 1.655,56 EUR varstvo zgoraj navedene ustavne pravice upnika upravičuje razširitev izvršbe.4

9. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica z ugovornimi navedbami, da že ima sodno prepoved na plačo in druge prejemke ter da ji je upnik s tem onemogočil odobritev kredita, vsebinsko ni podala ugovora, ki preprečuje izvršbo na novo sredstvo izvršbe,5 je sodišče druge stopnje iz zgoraj navedenih razlogov kot pravilnega potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Neuspešno se namreč pritožba upira odločitvi tudi z navedbami, da se je rubež denarnih sredstev izvajal po 5. 1. 2017. Dovolitev novega sredstva izvršbe bi lahko preprečilo le poplačilo terjatve v celoti oziroma poplačilo terjatve v pretežnem delu, kar pa dolžnica ne zatrjuje.6 K pritožbenim navedbam zoper odločitev o odlogu izvršbe:

11. Uvodoma je ugotoviti, da se je dolžnica v predlogu za odlog izvršbe zavzemala za odlog izvršbe za obdobje šestih mesecev oziroma glede na vložen ugovor do konca postopka o pravnem sredstvu. Dolžnica je namen dosegla, saj je predlog vložila 29. 11. 2016 in je bila izvršba odložena za več kot šest mesecev, prav tako je sodišče druge stopnje s tem sklepom odločilo o ugovoru in je postopek o tem pravnem sredstvu zaključen. Objektivna predpostavka za odlog izvršbe ni več podana in že iz tega razloga je odložitev izvršbe neutemeljena.

12. Ne glede na izkazan objektivni pogoj iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ ob vložitvi predloga za odlog izvršbe, pa je soglašati s prvostopenjskim sodiščem, da dolžnica z navedbo o izgubi njenega prebivališča in prebivališča hčerke ni izkazala kumulativno zahtevanega subjektivnega pogoja iz materialne določbe prvega odstavka 71. člena ZIZ.7

13. Prvi vsaki izvršbi na nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nepremičnina prodana najboljšemu ponudniku, ki bo na nepremičnini na originaren način pridobil lastninsko pravico, dolžnik pa se bo moral iz nje izseliti. Dolžniku, ki bi se opiral na ta razlog, bi zato moralo sodišče vedno ugoditi. Realizacija izvršbe pa sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja škode, pred katero prvi odstavek 71. člena ZIZ varuje dolžnika.

14. Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.

15. V konkretnem primeru tudi ni zanemarljivo, da ne gre za nizko terjatev, kot tudi, da je bil upnik z ostalimi sredstvi izvršbe8 v daljšem časovnem obdobju (to je od 14. 12. 2015 do 5. 1. 2017) poplačan le v manjšem delu.

16. ZIZ varuje položaj tretjih z institutom ugovora in predloga za odlog izvršbe (64. in 73. člen ZIZ). Dolžničina hčerka teh pravnih sredstev v postopku ni podala, niti se v pritožbi ne zatrjujejo njene pravice na predmetu izvršbe. Kar se tiče njene terjatve zoper upnika kot njenega očeta, je pojasniti, da gre za razmerje drugih strank in drugo terjatev ter drug postopek, ki na predmetni postopek nima nobenega vpliva in so te pritožbene navedbe za presojo izpodbijane odločitve povsem neupoštevne.

17. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločitev o odlogu izvršbe potrdilo.

K stroškovni odločitvi:

18. Ker dolžnica v postopku na prvi stopnji z ugovorom ni uspela, upnikovi stroški za odgovor na ugovor pa so bili potrebni glede na pravne posledice upnikovega molka iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, je izpodbijana stroškovna odločitev o naložitvi stroškov dolžnici pravilna (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP), kakor tudi odmera stroškov na podlagi veljavne Odvetniške tarife - OT.

19. Po obravnavanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako preizkus sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo dolžnice je zato bilo potrebno v celoti zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi.

20. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom istega zakona in 15. členom ZIZ.

1 V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev. 2 Po prvem odstavku 34. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Le v določenih z zakonom predpisanih primerih sme sodišče predlagani predmet izvzeti ali izvršbo nanj omejiti ali na predlog dolžnika predlagano sredstvo izvršbe zamenjati z drugim. 3 Izvršba za poplačilo denarne terjatve se dovoli v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Določilo uveljavlja načelo socialnega varstva in preprečuje morebitne zlorabe, ko bi upnik s kopičenjem sredstev in predmetov skušal škodovati dolžniku. 4 To upravičenje izhaja tudi iz zakonske določbe petega odstavka 169. člena ZIZ, po kateri sodišče ugodi predlogu za drugo izvršilno sredstvo le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu, da se izvršba dovoli na drugo sredstvo. 5 Dolžnik lahko ugovarja, vendar z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (načelno pravno mnenje VS RS, Pravna mnenja št. I/96). 6 V tem primeru bi moralo sodišče omejiti izvršbo (3. člen ZIZ). 7 Po prvem odstavku 71. člena ZIZ mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. 8 Z rubežem na denarna sredstva na računih dolžnice pri organizaciji za plačilni promet ter njeno plačo in druge prejemke.