Jedro

Pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost prostovoljnega poplačila dolga, na kar sta se sklicevala dolžnika, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe z dne 25. 10. 2021. 2. Zoper odločitev sta pritožbo vložila dolžnika in uveljavljala razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Nasprotovala sta obrazložitvi sodišča pod točkama 5 in 6 izpodbijanega sklepa. Priznala sta, da je izvršba v teku od leta 2018, vendar je bilo sodišče seznanjeno s potekom dogovarjanja z upnikom, tako prejšnjim kot novim, o obročnem plačevanju dolga. Navedla sta, da je to redno, mesečno v višini 2.000,00 EUR. Novi upnik, ki je prevzel celotno terjatev družine A. A., je predlagal, da se nakazila ne drobijo, ampak nakazujejo na eno kreditno partijo. Zadnji sestanek z novim upnikom je bil 16. 11. 2021 in takrat se je ta strinjal z nadaljnjim obročnim plačevanjem dolga. Upnik lahko tako utemeljeno pričakuje, da bo njegova terjatev v določenem času poravnana. Priložila sta fotokopije potrdil o izvedenih plačilih. Izrazila sta nestrinjanje s stališčem sodišča, da realizacija izvršbe ne bi napravila nepopravljive škode. Sodišče je bilo seznanjeno z njunim prizadevanjem za poplačilo, o potrebnem izkazu posebnih okoliščin in predložitvi mnenja centra za socialno delo pa nista bila seznanjena. Navedla sta, da bi s takojšnjo izvršbo utrpela nenadomestljivo škodo, saj gre za dom devetdesetletne druge dolžnice, izguba doma pa bi njeno zdravstveno stanje bistveno poslabšala in posledično ogrozila tudi njeno življenje. Cela družina se je zavezala k mesečnemu odplačevanju obveznosti in novi upnik lahko pričakuje, da bo njegova terjatev v določenem času (ne nedoločno dolgo) poravnana. Predlagala sta, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršba na nepremičnino odloži oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika nista uspela izkazati zahtevanih pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pravilna in pritožbeno neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika nista ne navedla ne izkazala, da bi v obravnavani zadevi bil podan kateri od primerov iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, v katerih je, pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjetno tudi, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, dopustno odložiti izvršbo. Že iz tega razloga pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ niso izpolnjeni, zaradi česar pritožbene navedbe dolžnikov v smeri možnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi dolžnikoma nastala v primeru odloga, za presojo utemeljenosti zavrnitve predloga za odlog na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ niso relevantne.

5. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika tudi obstoja pogojev za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ nista izkazala. Pritožbeno neizpodbijana (sicer pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna) je ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju očitnega nesorazmerja med denarno terjatvijo, ki se izterjuje, in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, ki je predmet izvršbe (62.353,86 EUR), ter utemeljen na to ugotovitev vezan zaključek o neobstoju pogojev za odlog izvršbe iz 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da dolžnika nista izkazala obstoja drugih posebej upravičenih razlogov za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost prostovoljnega poplačila dolga, na kar sta se sklicevala dolžnika, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta dolžnika v predlogu za odlog izvršbe sicer zatrjeval sklenitev dogovora o obročnem plačevanju dolga in njegovo redno izvajanje v višini 2.000,00 EUR mesečno, vendar svojih navedb v predlogu nista z ničemer izkazala.1 Tudi upnik navedb dolžnikov ni potrdil, temveč je navedel, da je po začetku postopka prejel le plačilo 309,52 EUR. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je mogoče izvršbo iz razloga po 4. točki 71. člena ZIZ odložiti za največ za tri mesece (šesti odstavek 74. člena ZIZ), dolžnika pa sta tako v predlogu za odlog izvršbe kot v obravnavani pritožbi sama navedla, da bo za poplačilo dolga potrebno še kar nekaj časa. Dolžnika torej tudi v primeru ugoditve predlogu za odlog izvršbe za maksimalno zakonsko predpisano obdobje v času odloga ne bi mogla odplačati celotnega dolga in se torej, tudi če bi bilo predlogu za odlog ugodeno, po izteku odloga ne bi mogla izogniti končni posledici, tj. prodaji nepremičnine za poplačilo preostanka dolga, za kar se v svojih vlogah zavzemata.

6. Odloga ne utemeljujejo niti druge okoliščine, na katere sta se (pavšalno) sklicevala dolžnika. Starost in navezanost na dom sama po sebi ne predstavljata posebno utemeljenega razloga, ki bi upravičeval odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Navedbe o možnosti poslabšanja zdravstvenega stanja druge dolžnice v primeru izvršbe sta dolžnika podala šele v obravnavani pritožbi, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa so njuna zatrjevanja v tej smeri povsem pavšalna, saj morebitnih zdravstvenih težav druge dolžnice nista niti specificirala niti z ničemer izkazala.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo. Ker ob uradnem preizkusu zadeve tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožbeno sodišče k obrazloženemu še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ustrezno obravnavati tudi v pritožbi podane in s kopijami potrdil o plačilih podprte navedbe dolžnikov o obročnem odplačilu dolga.

1 Dolžnika sta potrdila o nakazilih, ki sta jih na račun upnika opravila B. B. in C. C., predložila šele skupaj z obravnavano pritožbo, pri čemer nista z ničemer izkazala, zakaj teh potrdil nista mogla predložiti že predlogu za odlog izvršbe. Predloženih dokazov zato v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).