Jedro

Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v I., III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku in toženki naložilo, da na zunanja vhodna vrata pritličnega stanovanja na naslovu Z. namesti novo cilindrično ključavnico, tožnici izroči izvod ključev te ključavnice oziroma izvod ključev zamenjane ključavnice ter na zunanjih vratih garaže in na notranjih vratih v kurilnico in na verando ponovno namesti cilindrične ključavnice, ki so bile nameščene doslej oziroma izroči izvod ključev novo nameščenih ključavnic. Toženka mora v garažo vrniti tudi motorno kosilnico za travo (I. točka izreka) in se v bodoče vzdržati takšnih in podobnih ravnanj (III. točka izreka). V preostalem je tožničin zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter toženki naložilo plačilo 1.072,30 EUR pravdnih stroškov (IV. točka izreka).

2. Toženka v pravočasni pritožbi zoper I., III. in IV. točko izreka kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo glede posesti stanovanja, glede prihodov tožnice v stanovanje, glede pravočasnosti pritožbe, glede zahtevka, da se motorna kosilnica vrne v garažo in glede stroškov postopka. Pri presoji posesti stanovanja je napačno ocenilo izpovedi prič B. S., S. V. in V. H., do izpovedi prič V. in Z.A. ter do izpovedi toženke pa se sploh ni opredelilo. Izpostavlja tudi, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožnica izključno posest nad ključi, saj so ključe od tega stanovanja imeli tudi A. Tožnica v predmetnem času ni izvrševala trajne in vidne oblasti nad stanovanjem, ni ga uporabljala, čistila, v njem ni imela osebnih predmetov, zgolj občasna morebitna kontrola pa ne predstavlja izvrševanja posesti. Dvomi v ugotovitev sodišča, da je tožnica v v stanovanje prihajala vsak teden, na deset ali 14 dni, glede drugačnih izpovedi prič V. in Z. A. (ki je v stanovanju tudi občasno prebivala) ter A. V. pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Sodišče tudi ni razložilo, na podlagi česa sklepa, da je tožnica redno pobirala pošto, saj se ta ugotovitev ne sklada z izpovedmi prič. Tožnica je svojo izselitev iz stanovanja sporočila tudi K. K, iz česar izhaja, da ni imela posestne volje. Očita tudi neupoštevanje subjektivnega roka za vložitev tožbe. Mož toženke je ključavnico prevrtal v juniju 2013, kar bi tožnica (ob rednih tedenskih oziroma dvotedenskih prihodih v stanovanje, ki jih zatrjuje) opazila pred 14. 7. 2015 (o tem, da so bile ključavnice zamenjane pred tem, je izpovedala tudi priča B.S.). Prav tako bi tožnica morala opaziti popravilo vodovoda, ki je bilo izvedeno v maju (kar potrjujeta izpovedbi vodovodarja V. in V. A.). Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zaslišanih policistov in pridobljenih policijskih zapisnikov. Svojih tožbenih navedb tožnica ob zaslišanju ni potrdila. Sodišče se v povezavi s pravočasnostjo tožbe ni opredelilo glede navedb toženke, da je bila v času 14. in 15. 7. 2013 na dopustu in da tako motilnih ravnanj ni izvedla v tistem času. Glede motorne kosilnice navaja, da sta v garaži, kjer se je kosilnica nahajala, obe pravdni stranki imeli vsaka svoje stvari, kosilnice pa tožnica ni nikoli uporabljala. Graja še napačno odločitev glede stroškov postopka in predlaga razveljavitev, podredno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Tožnica je na vročeno pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je bila tožba vložena pravočasno. Rok za vložitev motenjske tožbe je 30 dni od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca (32. člen SPZ). Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.(1)

6. Sodišče prve stopnje se je glede pravočasnosti tožbe opredelilo v 24. točki svoje odločbe oziroma (šele) v njenem sklepnem delu (čeprav bi bolj kazalo to razčistiti najprej. Pravilna je njegova ugotovitev, da čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.

7. Tožnica je zatrjevala, da je za prva motilna dejanja izvedela 14. 7. 2013, tožbo pa je vložila 13. 8. 2013(2) (16. 8. 2013 je izvedela za novo motilno dejanje (zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih) zato je 4. 9. 2013 vložila razširitev tožbe. Če bi to držalo, bi bila tožba vložena pravočasno. Toženka je priznala motilna dejanja(3) in navajala, da jih je opravila v juniju 2013, zato naj bi tožnica od rednih prihodih v stanovanje, ki jih zatrjuje, za motilna dejanja izvedela že prej. Pri tem je navedla še, da je bila od 8. do 19. julija na počitnicah na H. tako da motilnih dejanj v tem času ni mogla storiti. Dejstvo, kdaj je tožnica izvedela za motilna dejanja, je torej med strankama sporno, odgovor na vprašanje, ali je bila tožba vložena pravočasno, pa odvisen od izida dokaznega postopka.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (16. točka), da je tožnica do 16. 8. 2013 v stanovanje prihajala redno: vsak teden ali na deset/štirinajst dni.(4) Sodišče se v razlogih izpodbijanega sklepa nikjer določno ne opredeli glede možnosti, na katero je opozorila pritožnica že v odgovoru na tožbo,(5) da bi tožnica v tem primeru za motilna dejanja izvedela že pred 14. 7. 2013 (oziroma pred 27. 7. in 16. 8. 2013, ko naj bi opazila zamenjane ključavnice). Sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati, ali je tožnica v stanovanje tudi v maju in juniju prihajala enako pogosto, kot je to sicer ugotovilo(6), saj bi le tako lahko preverilo, ali držijo navedbe tožnice (ki jih je toženka substancirano prerekala), da je za motenje izvedela šele 14. 7. 2013 oziroma po tem datumu. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje glede pravočasnosti tožbe ugotovljeno nepopolno, odsotnost opredelitve do toženkinih dokazov pa pomeni kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ugotovitev, kdaj so bile zamenjane ključavnice, vpliva tudi na to, kdaj je tožnica izvedela, da je bila iz garaže odpeljana motorna kosilnica za travo. Tožnica zatrjuje, da je to opazila 5. 8. 2013, iz izpovedb toženke in prič pa izhaja, da so bile ključavnice na garaži zamenjane že precej pred tem datumom, kar vzbuja dvom v to, da je tožnica 5. 8. 2013 sploh še vstopala v stanovanje in da bi takrat lahko opazila, da se v garaži kosilnica ne nahaja več. Prvostopenjsko sodišče se glede teh dejstev prav tako ni opredelilo.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in 355. členom ZPP).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti časovni trenutek, ko so bila motilna dejanja (menjave ključavnic) storjena ter kdaj je tožnica glede na svoje prihode v stanovanje zanje izvedela. Pri tem se bo moralo opredeliti do vseh izvedenih dokazov, do katerih se sedaj ni opredelilo (prič V., V. in Z. A., V., T. in I. ter listini na straneh 136 in 137). Ugotoviti bo treba: prvič, ali so bile vse ključavnice zamenjane sočasno oziroma kdaj je bila zamenjana posamezna ključavnica; in drugič, kolikokrat in kdaj je tožnica v spornem obdobju (v maju, juniju in juliju) prišla v stanovanje, saj se njena izpovedba (da je v stanovanje prišla 4. 6. 2013 in nato 14. 7. 2013) ne ujema povsem z njenim siceršnjim zatrjevanjem (da je tudi v juniju redno prihajala v stanovanje večkrat mesečno). Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da je tožnica za motilna dejanja izvedela že pred 14. 7. 2013 (oziroma za zamenjavo ključavnice na glavnih vhodnih vratih pred 5. 8. 2013, saj je tožbo 4. 9. 2013 razširila še glede tega motilnega dejanja), bo moralo njeno tožbo kot prepozno zavreči (skladno z 32. členom SPZ). Če pa bo na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožba pravočasna, bo moralo ponovno presoditi, ali je v konkretnem primeru prišlo do motenja posesti, ter se pri tem prav tako opredeliti do vseh izvedenih dokazov.

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2454/2011 z dne 1. 2. 2012. Op. št. (2): Tožnica trdi, da je 14. 7. opazila na stežaj odprto okno, 15. 7. je opazila spremembe na kletnem oknu in poseg v vodovod, 27. 7. je opazila vdor v garažo in zamenjavo treh ključavnic, 5. 8. pa je opazila, da ji je bila odtujena kosilnica.

Op. št. (3): Mož toženke je prevrtal ključavnico na notranjih vratih in ključavnico na zunanjih vratih, opravljen je bil poseg v vodovodno omrežje.

Op. št. (4): Iz zaslišanja tožnice, ki ga sodišče povzema v 21. točki sodbe, sicer izhaja, da je bila v stanovanju 4. 6. 2013, ko ni opazila še nobenih sprememb. Prve spremembe, trdi, je opazila 14. 7. 2013. V pripravljalni vlogi 2. 10. 2013 je zatrjevala in med svojim zaslišanjem izpovedala, da je v stanovanje v maju in juniju prihajala redno. Prvostopno sodišče je zaključilo, da je tožnica v stanovanje prihajala redno in se s prihodi v kritičnem obdobju (junij 2013) ni posebej ukvarjalo.

Op. št. (5): Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da pritožnica ni zatrjevala in dokazovala, da je tožnica za motilna dejanja izvedela že prej. Pritožnica je že v odgovoru na tožbo navedla, da je v maju 2013 vstopila v pritlično stanovanje in opravila popravilo vodovodnega omrežja, kar bi tožnica ob rednem obiskovanju stanovanja dvakrat mesečno opazila že prej. Prav tako je navedla, da je v juniju 2013 zamenjala ključavnice na pritličnem stanovanju, čemur bi tožnica ob rednih prihodih v stanovanje nasprotovala prej oziroma bi zahtevala izročitev ključev. Te trditve so potrdile tudi priče, in sicer mož toženke (ki je izpovedal glede zamenjave ključavnic in časa popravila vodovoda), vodovodar (ki je izpovedal glede časa popravila počene cevi), hči toženke (ki je izpovedala o občasnem bivanju v tem stanovanju od junija 2013 dalje) ter (posredno) najemnik zgornjih prostorov (izpovedal je, da se je v zgornje stanovanje vselil v začetku junija, toženka in priče pa so izpovedale, da so pred njegovo vselitvijo zamenjale ključavnice na pritličnem stanovanju), do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

Op. št. (6): Posebej ob tem, da je na podlagi vlog in zaslišanja tožnice ostalo nepojasnjeno, kolikokrat je bila v stanovanju prav v času s strani toženke priznane izvedbe motilnih dejanj v juniju 2013 ter kdaj so bila izvedena motilna ravnanja. Prvostopenjsko sodišče sicer sprejema zatrjevanja in izpovedbe toženke in prič glede izvedbe motilnih dejanj, vendar se nikjer določno ne opredeli glede tega, kdaj so bila ta dejanja storjena, ker naj to ne bi vplivalo na pravočasnost tožbe. To pa ne drži.