- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 1947/2000
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.1947.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Zavarovalnica kot izpolnitelj terjatve v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita.Ali terjatev zavarovalnice predstavlja terjatev iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja?
- Aktivna legitimacija tožeče stranke.Ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za uveljavljanje terjatve?
- Interpretacija kreditne pogodbe.Ali je sodišče pravilno interpretiralo 4. točko kreditne pogodbe?
- Zastaralni rok terjatve.Ali se pri terjatvi zavarovalnice upošteva 380. člen Zakona o obligacijskih razmerjih glede zastaranja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Terjatev zavarovalnice kot izpolnitelja v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita, ne predstavlja terjatve iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja.
Izrek
Zavrne se pritožba in se potrdi izpodbijana sodba prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. Pl 141/2000 z dne 11.4.2000, ki določa, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 8 dneh znesek 503.124,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.8.1996 dalje do plačila. Sodišče je nadalje tudi odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 44.130,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje stroškovne odločbe do plačila, v 15 dneh.
Tožena stranka se pravočasno pritožuje proti navedeni sodbi zaradi pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka ni aktivno legitimirana. Tožena stranka tudi ni podpisala nobene poroštvene izjave, še zlasti ne dne 30.3.1995. To izjavo je v resnici podpisal njen mož J. brez vednosti tožene stranke. Sodišče nadalje napačno interpretira 4. točko kreditne pogodbe z dne 30.3.1995. Tožena stranka je plačala zavarovalno premijo v višini 37.000,00 SIT prav zaradi zavarovanja kredita. Sodišče bi moralo upoštevati glede zastaranja določbe 380. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ker gre za terjatev zavarovalnice.
Pritožba ni utemeljena.
Tožeča stranka je z izplačilom spornega zneska izpolnila tujo obveznost - obveznost tožene stranke iz kreditnega razmerja z LB banko Zasavje d.d. Trbovlje. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je navedena banka zavarovala svojo terjatev do tožene stranke pri tožeči stranki, saj zaradi zavarovalnega razmerja obveznost tožene stranke za vrnitev kredita ni prenehala. Tožeča stranka se je ob izpolnitvi navedene tuje obveznosti dogovorila z banko, da izpolnjena terjatev preide na izpolnitelja (299. čl. ZOR). Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da dolguje tožena stranka izpolnitelju tisto, kar je plačal banki. Terjatev tožeče stranke tako ne izvira iz zavarovalne pogodbe in glede zastaranja zato ne pride v poštev 380. čl. ZOR. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo zakonske določbe o splošnem zastaralnem roku (371. čl. ZOR). Ker sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni storilo kršitev, ki bi jih bilo potrebo upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo prve stopnje (353. čl. ZPP).