14. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Odvetniške pisarne Mihurko, d. o. o., Maribor, na seji 14. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 35489/2015 z dne 6. 6. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. II K 35489/2015 z dne 15. 3. 2016 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica, odvetniška družba, z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočen sklep, s katerim so bili odvetniku iz njene odvetniške pisarne priznani stroški za zastopanje obtoženke v kazenskem postopku v znesku 2.494,49 EUR, v preostali višini pa je sodišče zahtevek zavrnilo. Pritožnica podrobno utemeljuje kršitev pravic iz 2., 14., 22., 74. in 137. člena Ustave. Med drugim navaja, da je kršitev 14. in 22. člena Ustave podana s tem, ko sodišče petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) ni ustavno skladno razlagalo na način, da so odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti, upravičeni do polnega plačila po odvetniški tarifi. Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, saj naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, kršil naj bi načelo pravne države ter omejeval odvetnike v svobodni gospodarski pobudi in v svobodi opravljanja odvetniškega poklica.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnica v skladu s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS zatrjuje, da gre v njeni zadevi za posebej utemeljen primer, ki presega pomen konkretne zadeve. Čeprav gre za konkreten poseg v ustavne pravice, naj bi šlo po navedbah pritožnice za pomembno sistemsko vprašanje ustavnopravne skladnosti zakona z Ustavo, od katerega je odvisno konstantno in množično kršenje ustavnih pravic večjega števila subjektov, to je vseh odvetnikov in odvetnic v Sloveniji.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnice ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik