Jedro

Zahteva za izločitev poimensko nenavedenih sodnikov ni popolna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Zahteva za izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka zaradi umika tožbe deloma razveljavilo sklep o izvršbi in postopek delno ustavilo, pod II. točko izreka je sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi (glede plačila 421,95 EUR s pripadajočimi obrestmi), pod III. točko izreka je sklep o izvršbi deloma razveljavilo in v tem razveljavljenem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, pod IV. točko izreka pa je toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrne pravdne stroške.

2. Sodbo in sklep s pravočasno pritožbo izpodbija toženec. Sprva navaja, da podaja ″zahtevo izločitev s kazenskimi ovadbami kontaminiranega Višjega celjskega sodišča″. V nadaljevanju pa uveljavlja ″kršitve procesne zakonodaje, ki se nanaša na (samo)izločitev sodnika po določbah od 70. do 74. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sabotaže materialnega prava oziroma kompletne zakonodaje, na osnovi katere uveljavlja zakonito sodno varstvo ter zlorabe procesne zakonodaje v delu, ki se nanaša na protiustavni postopek v sporih majhne vrednosti″. Predlaga odpravo izpodbijane sodbe oziroma vrnitev v ponovno obravnavo nepristranskemu sodišču. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

O zahtevi za izločitev

4. Zahteva za izločitev ni popolna, saj toženec zahteva izločitev poimensko nenavedenih sodnikov Višjega sodišča v Celju (tretji odstavek 72. člena ZPP). Poleg tega pa zahteva tudi ni razumljiva, saj toženec ni navedel nobenih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev, očitno usmerjeno v uveljavljanje razloga po 6. točki 70. člena ZPP. Ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev, je bilo potrebno zahtevo za izločitev, ki je nepopolna in nerazumljiva, zavreči (6. odstavek 72. člena ZPP).

Glede pritožbe

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glede na to, da pritožba izpodbija celotno sodbo in sklep, velja sprva zaradi jasnosti pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da se obseg izpodbijanja v celoti pokriva s pritožbenim interesom pritožnika (prvi odstavek 350. člena ZPP). Zato je preizkusilo le del sodbe, s katerim toženec v sporu ni uspel, torej odločitev pod II. in IV. točko sodbenega izreka.

7. V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče. 8. Trditev, ″da se je nepoštena sodnica zahtevi po (samo)izločitvi izognila s prevaro in lažmi″, je usmerjena v uveljavljanje kršitve iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obstajal kakšen razlog iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP oziroma, da bi bila sodnica, ki je izdala izpodbijano sodbo, s sklepom predsednika sodišča izločena, procesni očitek ni utemeljen.

9. S tem, ko toženec trdi, da je sodišče prve stopnje vsled upoštevanja nepravilne priključne oziroma obračunske moči ter nepravilne dejanske porabe napačno ugotovilo obstoj njegove denarne obveznosti za plačilo daljinskega ogrevanja in vode, uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Ob ugotovitvi, da je tožnica pravilno obračunala tožencu dobavljene storitve in dobrine v zvezi z ogrevanjem in vodo, da se toženčev ugovor o prekomernem zaračunavanju in nepravilni določitvi priključne moči ogrevanja za toženčevo stanovanjsko enoto ni izkazal za utemeljenega, prav tako pa ne tudi njegov ugovor o napačni izmeri porabo vode, ter da toženec dobavljenih storitev in dobrin ni plačal, torej svojih obveznosti ni izpolnil, se odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku izkaže za materialnopravno pravilno.

11. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

PRAVNI POUK Zoper sklep pod II. točko izreka je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže.