Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.
Pritožba se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek in preklicalo obravnavo, določeno na dan 6. 3. 2012 ob 9.00 uri in jo preložilo za nedoločen čas.
Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik zaradi nepravilne uporabe zakona, kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da se sklep razveljavi in določi nadaljnjo obravnavanje. Navaja, da sodišče ni pribavilo celotnega spisa Centra za socialno delo, št. ... in da je s tem kršilo zakon. Nepravilno je uporabilo tudi določbe 76., 77. in 78. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) ter 1. točko 206. člena ZPP in odredilo prekinitev postopka. Center za socialno delo Š. je dne 11. 3. 2011 zavrnil priznanje pravice do socialne pomoči zaradi zlorabe uradnega položaja.
Pritožba ni dovoljena.
Pritožba ima sicer prav, da razlog za prekinitev postopka ni podan, ker ZPP v 205, členu ne določa, da se postopek prekine, če obstoja dvom glede poslovne sposobnosti stranke, pač pa se postopek glede na citirano določbo ZPP prekine le v primeru, če stranka izgubi poslovno sposobnost. V konkretnem primeru pa o odvzemu poslovne sposobnosti še ni bilo odločeno.
Ne glede na takšno pravno situacijo, pa je v obravnavani zadevi za samo odločitev odločilnega pomena dejstvo, da pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena. Za vsebinsko obravnavanje pritožbe morajo namreč biti izpolnjene določene procesne predpostavke. Med takšne procesne predpostavke, med drugim sodi pravni interes, ki ga mora imeti stranka, da se njegova pritožba šteje za dovoljeno (343. člen ZPP). To pomeni, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Takšnega pravnega interesa pa tožnik po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje. Poleg tega je pomembno, da odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne gre v njegovo škodo in s takšno odločitvijo tudi ni poseglo v njegove interese.
Pred nadaljevanjem postopka v zvezi s tožbo za ugotovitev ničnosti odločb toženca ter zahtevo za povrnitev škode v znesku 2.410.903,00 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti ali je tožnik poslovno ter s tem procesno sposoben, torej sposoben opravljanja procesnih dejanj pred sodiščem. To je o vprašanju, o katerem že teče upravni postopek, ki pa še ni pravnomočno zaključen in o vprašanju, o katerem je enkrat že bilo odločeno v postopku pred Temeljnim sodiščem v K.. Vse navedeno pa pomeni, da sodišče prve stopnje s prekinitvijo postopka ni poseglo v tožnikove pravne interese. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da vprašanje ali se tožniku postavi skrbnik, ni odvisno od njegove odločitve ali volje, pač pa od dejanske ugotovitve v postopku glede njegove poslovne sposobnosti.
Glede na vse navedeno je bilo tožnikovo pritožbo zaradi pomanjkanja ene izmed procesnih predpostavk, ki so potrebne za vsebinsko obravnavanje pritožbe, na podlagi 352. člena ZPP zavreči kot nedovoljeno.