Jedro

Pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 101. člena ZPIZ-1, po katerih mora delodajalec pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju delovnih invalidov oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti ter določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb, pri tem pa lahko tako delodajalec kot zavarovanec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje ustreznost ponujene zaposlitve namesto dejanske izobrazbe tožnika presojati po določbi petega odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev, za katero se med drugim zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, brez datuma (I. točka izreka) in pogodbo o zaposlitvi št. ..., brez datuma, ki sta jo sklenili tožeča in tožena stranka (II. točka izreka) ter odločilo, da ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 23. 5. 2000 za delo vodje službe inženiringa, s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno, 25 ur tedensko, vse v skladu z dokončno odločbo ZPIZ št. ... z dne 11. 8. 2015 (III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna s tožečo stranko v roku 8 dni skleniti pogodbo o zaposlitvi za delo vodje službe inženiringa s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno, 25 ur tedensko, vse v skladu z dokončno odločbo ZPIZ št. ... z dne 11. 8. 2015 (IV. točka izreka sodbe). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zavrglo tožbo v delu, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse iz razloga diskriminatorne obravnave invalida (V. točka izreka). Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper ugodilni del navedene sodbe (točke I, II in III izreka) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, oziroma da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje mimo tožbenih navedb (trditvene podlage) in v nasprotju z načelom in favorem laboratoris (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju) ugotovilo, da se za delovno mesto samostojni nosilec projekta v TS za konstrukcije in gradbene elemente II zahteva VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je zatrjeval, da ponujeno delovno mesto ni ustrezno glede na dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanju (v nadaljevanju: Zavod), ker ne ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Tožnik ni navajal, da ponujeno delovno mesto ni bilo ustrezno zaradi neizpolnjevanja pogoja strokovne izobrazbe. To dejstvo je sodišče ugotavljalo brez ustrezne trditvene podlage, s čimer je kršilo določbi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Po stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka ravnati v skladu z določbo šestega odstavka 40. člena ZZRZI. Upoštevajoč obstoj poslovnega razloga, ukinitev delovnega mesta vodje službe inženiringa ter stališče prvostopenjskega sodišča, da bo morala tožena stranka izvesti ustrezen postopek v zvezi s tožnikovim delovnopravnim statusom, toženi stranki preostane le, da tožniku odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe drugega ustreznega delovnega mesta, ker z njim ne razpolaga. Razlaga sodišča prve stopnje ni v korist tožnika, ker pripelje do izgube njegove zaposlitve. Poleg tega je presoja sodišča prve stopnje v nasprotju s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1150/2015 z dne 10. 12. 2015, iz katerega izhaja, da se ponujena pogodba o zaposlitvi nanaša na ustrezno delo. Sicer pa je tožnik delo na delovnem mestu vodje službe inženiringa, za katerega se je zahtevala VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe, opravljal več kot 15 let. Tudi za ponujeno delovno mesto samostojnega nosilca projekta v TS za konstrukcije in gradbene elemente II, se zahteva VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe, torej povsem enaka stopnja, kot je bila zahtevana za delovno mesto, na katerem je tožnik predhodno delal več kot 15 let in zanj ni bilo sporno v smislu neustreznosti. Po mnenju tožene stranke ponujeno delovno mesto ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi, saj je predhodno opravljal delo na delovnem mestu, za katerega se je ravno tako zahtevala VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe, kar izhaja iz izpovedbe A.A.. Glede na to, da tožena stranka za tožnika nima prostega drugega ustreznega delovnega mesta, ustrezna ureditev statusa, ki ga sodišče nalaga toženi stranki, ne more pomeniti drugega kot izgubo zaposlitve tožnika. Tožena stranka prilaga nov dokaz - zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev po opravljenem usmerjenem obdobnem ali drugem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu z dne 4. 5. 2016 ter listino ZD B., Center medicine dela, prometa in športa z dne 3. 6. 2016, iz katerih izhaja, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto samostojni nosilec projekta v TS za konstrukcije in gradbene elemente II. Novega dokaza predhodno ni mogla predložiti, saj je dokaz nastal po izdaji izpodbijane sodbe.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem prereka trditve tožene stranke v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tožnik je v postopku pred sodiščem zatrjeval, da je bilo ponujeno delovno mesto zanj neustrezno. Trdil je, da mu ponujeno delovno mesto ne zagotavlja dela, ki bi ustrezalo njegovi preostali delovni zmožnosti in poklicu, kar zajema tudi delo, za katerega ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je ugotovilo, da ponujena zaposlitev ni ustrezna z vidika tožnikove strokovne izobrazbe, ni storilo uveljavljane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 7. in 212. člena ZPP.

6. Predmet spora je vprašanje, ali je bilo tožniku pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 9. 2015 ponujeno ustrezno delo. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je tožniku, delovnemu invalidu, ponudila ustrezno delo samostojnega nosilca projekta v TS za konstrukcije in gradbene elemente II glede na strokovno izobrazbo. Ker je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do dela na delovnem mestu, na katerem dela, to je vodja službe marketinga, s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno, je bila tožena stranka dolžna ravnati v skladu s 116. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). V prvem odstavku 116. člena ZDR-1 je določeno, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

7. Citirani člen ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v primeru poslovnega razloga in napotuje na uporabo predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma predpisov, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Namen posebnega varstva invalidov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je, da ostanejo zaposleni. Po določbi prvega odstavka 101. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.) v zvezi z tretjim odstavkom 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadalj.) mora delodajalec invalida II. ali III. kategorije obdržati v delovnem razmerju in mu ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno z ZPIZ-1 in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi. V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004 in nadalj.) pa lahko delodajalec invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tožena stranka je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega poslovnega razloga ponudila nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu samostojni nosilec projekta v TS za konstrukcije in gradbene elemente II za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno, in je tožnik tako ponudbo s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi sprejel. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe za novo zaposlitev, ker nima pridobljene VI. ali VII. stopnje izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo ponujenega delovnega mesta.

8. Pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 101. člena ZPIZ-1, po katerih mora delodajalec pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju delovnih invalidov oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti ter določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb, pri tem pa lahko tako delodajalec kot zavarovanec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje ustreznost ponujene zaposlitve namesto dejanske izobrazbe tožnika presojati po določbi petega odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev, za katero se med drugim zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.

9. Ker je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del (točke I, II in III izreka) sodbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred pritožbenim sodiščem.

10. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje presoditi ustreznost ponujene zaposlitve glede na izobrazbo, kot jo določa peti odstavek 91. člena ZDR-1, in nato ponovno odločiti o tožbenem zahtevku ter o pravdnih stroških v zvezi s pritožbenim postopkom (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).