Jedro

Sodišče lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je po sodni poravnavi z dne 20. 6. 2017 dolžan za vsakega od treh mladoletnih otrok plačevati preživnino v znesku 180,00 EUR. Na dne 9. 1. 2020 je vložil predlog, da naj se preživnina za vsakega otroka zniža na 100,00 EUR mesečno.

2. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo.

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožnik sprva pojasnjuje, da je do vložitve predmetnega predloga prišlo zaradi nediscipline zakonite zastopnice, katera mu ni mesečno posredovala informacij o stroških otrok za pretekli mesec v tabelarični obliki, ker mu ni omogočila vpogleda v nekatere njemu nejasne zneske in z njimi povezane račune in ker z njo ni bilo moč doseči sporazuma o znižanju preživnine. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo neresničnim podatkom zakonite zastopnice o rasti stroškov za vse tri otroke, ki naj bi se iz 650,00 EUR mesečno, kolikor so povprečno znašali v času od aprila do novembra 2019, zvišali na 1.800,00 EUR mesečno v aprilu 2021. Trdi, da so se zmožnosti staršev spremenile, saj se je plača zakonite zastopnice povišala za 234% (iz 2.100,00 EUR na 4.900,00 EUR). Sam od izgube zaposlitve v avgustu 2017 nima prihodkov. Je do ½ lastnik delno kmetijskega, delno stavbnega zemljišča površine cca. 1.400 m² na ... . V Srbiji je podedoval premoženje, ki pa predstavlja cca. 5.000 m² zapuščenega vinograda. Od zneska 480.000,00 EUR, za kolikor je bila v avgustu 2017 prodana hiša, mu ni ostalo 300.000,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče. Potem, ko je zakoniti zastopnici izplačal 80.000,00 EUR, nato odplačal kredit 147.000,00 EUR in plačal še davek v višini 10.000,00 EUR, mu je ostalo le 240.000,00 EUR. Od tega zneska je 180.000,00 EUR porabil za nakup stanovanja. Zato je izračun sodišča, da je v času od avgusta 2017 do junija 2021 razpolagal mesečno z zneskom 8.800,00 EUR napačen. V preteklosti so njegove finančne razmere omogočale, da je z lastnimi sredstvi financiral gradnjo, vzdrževanje in čiščenje hiše, urejanje okolice hiše, pa tudi prehrano celotne družine in 80% stroškov počitnic. Danes pa je situacija popolnoma drugačna. Zato predlaga ugoditev pritožbi ter predlogu za znižanje preživnin na skupno 300,00 EUR mesečno.

4. Mladoletni nasprotni udeleženci se v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščenki, zavzemajo za zavrnitev pritožbe. Predlagajo, da se predlagatelju v povrnitev naložijo pritožbeni stroški, pri čemer specificiranih stroškov ne priglašajo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ), lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 190. členu DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega in telesnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so potrebe mladoletnih otrok tako v času sklenitve sodne poravnave v letu 2017 kot v času tega postopka znašale približno 440,00 EUR mesečno na otroka. Glede zmožnosti zavezancev je ugotovilo, da otroci tako v času sklenitve sodne poravnave kot sedaj, živijo skupaj z zakonito zastopnico, pri predlagatelju pa preživijo sredo in četrtek ter vsak drugi vikend. Zakonita zastopnica je v času sklenitve sodne poravnave imela dohodke v višini 2.100,00 EUR mesečno. Njeni dohodki so v februarju 2021 znašali povprečno 3.430,00 EUR, v mesecu aprilu 2021 je prejela neto izplačilo v višini 4.890,68 EUR. Predlagatelj je v času sklenitve sodne poravnave imel dohodek okrog 1.300,00 EUR mesečno, za hišo in avto je imel kreditno obveznost v višini prav tako 1.300,00 EUR mesečno. Sedaj ni zaposlen, nima nobenih dohodkov, preživlja pa se s prihranki. Od 16. 1. 2020 do zaprtja transakcijskega računa na dne 12. 10. 2020 je imel za 123.158,13 EUR prilivov.

8. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, sodišče lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile1. 9. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje test spremenjenih okoliščin opravilo tako, da je primerjalo dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v tem nepravdnem postopku. Že upoštevaje splošno premoženjsko stanje predlagatelja, ki ga sam navaja v pritožbi, se zavrnitev predloga izkaže za materialnopravno pravilno. Pravno pomembne okoliščine za določitev preživnine namreč niso spremenjene v takšni meri, da bi lahko kazale na izpolnitev pogojev za ponovno določanje preživnine. Navkljub temu, da so se zmožnosti zakonite zastopnice povečale, predlagatelj pri ugotovljenem premoženju, sposobnostih za delo ter možnostih za ustvarjanje dohodka od premoženja, ki ga ima, zmore plačevati preživnino za vsakega otroka v do sedaj določeni višini. Sploh glede na to, da je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in da mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

10. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (drugi odstavek 350. člena, 2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem nepravdnem postopku subsidiarno in smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku).

11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo moč odločati, ker niso bili priglašeni.

1 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 79/2016 z dne 14. 7. 2016, tč. 8.