Jedro

Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije na zahtevo, ki jo je vložila Občina M., v 1. točki izreka kot urejeno evidentiral del meje v katastrski občini ...: parcele 1282, s parcelami 1141/1, 1142, 1143, 1138, 1146/5, 938/1, 955/1, 1140/2, 1140/1, 959 in 1276 ter parcele 1288/1 s parcelami 932, 1142, 1282 in 938/1; v 2. točki izreka v k.o. ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil ukinitev parcel 1282 in 1288/1 ter nove parcele 1282/1, 1282/2, 1282/3, 1282/4, 1282/5, 1288/3 in 1288/4 ter v 3. točki izreka odločil, da sta grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi ugotavlja, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) in da so stranke v postopku (lastniki oziroma upravljavci parcel) na mejni obravnavi v zapisniku št. 90809-17 z dne 12. 10. 2017 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je tudi preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. V zadevi je v skladu z drugim odstavkom 40. člena in prvim odstavkom 52. člena ZEN odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. 3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo, v kateri navaja, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškoknjižnimi (opomba sodišča: pravilno zemljiškokatastrskimi) točkami in vpisanimi parcelnimi številkami, pomanjkljiv in nepopoln, saj je iz njega razvidna samo ena tožničina parcela (1143), ostale njene parcele (1139, 1140/1 in 1140/2) pa v grafičnem prikazu sploh niso prikazane. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje vseh predpisanih delov, na katere se v izreku sklicuje. Zato tožnica ni mogla v celoti ugotoviti, ali sta predstavnik občine in pooblaščeni geometer upoštevala njene pripombe na predlagani potek meje, ki jih je podala 12. 10. 2017. V postopku je namreč izrecno opozarjala na potek meje med zemljiškokatastrsko točko št. 1564 (to je stik parcel 1282/3, 1140/2 in 955/1 z zemljiškokatastrsko točko št. XXXX – ni navedena, to je stik parcel 1282/3, 939/3 in 954). Dolžina meje med navedenima zemljiškokatastrskima točkama ni usklajena s katastrsko mejo ter je odmerjena v tožničino škodo. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da se je v zvezi s to mejo pozanimal še pri drugih geometrih in so bili vsi mnenja, da je poštena, tako da tožnici ni bila narejena nobena škoda.

6. Tožnica v vlogi z dne 29. 10. 2018 odgovarja na navedbe stranke z interesom A.A. ter vztraja pri tožbi. Poudarja, da ne graja meje v celoti, temveč kot je navedla v tožbi.

7. Stranka z interesom B.B. v odgovoru na tožbo pritrjuje tožnici in navaja, da meja med zemljiškokatastrskima točkama 1564 in XXXX ni usklajena s katastrsko mejo ter je odmerjena v tožničino škodo.

8. Stranka z intereso, Občina M. v odgovoru na tožbo opisuje dogajanje, ki je v končni fazi pripeljalo do sporazumno označene meje in izpostavlja, da so stranke v postopku s svojimi podpisi potrdile strinjanje s postavljenimi mejniki s tem, da so še dodatno z merilnim trakom preverile razdaljo med mejnikoma, za katero so se predhodno sporazumele.

9. Ostale stranke z interesom C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I. in J.J. na tožbo niso odgovorile.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Med strankami je sporno evidentiranje dela urejene meje med parcelo 1282 s tožničinimi parcelami 1143, 1140/1 in 1140/2, vse k.o. ..., kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Tožnica v tožbi ugovarja, da meja med zemljiškokatastrskima točkama 1564 in XXXX ni usklajena s katastrsko mejo ter je odmerjena v njeno škodo, smiselno torej ugovarja, da meja med parcelami ne poteka tako, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje in potrjena z izpodbijano odločbo.

12. Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da je bil zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja dela urejene meje in parcelacije v skladu z 29.1 in 51.2 členom ZEN priložen elaborat, katerega sestavni del je med drugim tudi zapisnik o mejni obravnavi z dne 12. 10. 2017. Iz slednjega izhaja, da se je tožnica mejne obravnave, kot lastnica parcel 1139, 1140/1, 1140/2 in 1143, udeležila in zapisnik podpisala ter da ni podala nobenih pripomb. Kolikor v tožbi s tem, ko navaja, da ni mogla v celoti ugotoviti, ali sta predstavnik občine in pooblaščeni geometer upoštevala njene pripombe na predlagani potek meje, ki jih je podala 12. 10. 2017 ter da je v postopku izrecno opozarjala na potek meje med zemljiškokatastrsko točko št. 1564 z zemljiškokatastrsko točko št. XXXX, morebiti uveljavlja napake volje pri njenem izjavljanju o poteku predlagane meje, ji sodišče pojasnjuje, da po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN napak volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku. Drugače povedano: če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku. Prav tako iz zapisnika z dne 12. 10. 2017 ne izhaja, da bi bila na mejni obravnavi poleg predlagane pokazana še ena, drugačna meja.

13. Če tožnica meni, da podatki iz elaborata, ki ga je sicer izdelalo za to usposobljeno geodetsko podjetje, ki je odgovorno za strokovno izvedbo elaborata in njegovo skladnost s predpisi, standardi in pravili stroke (drugi odstavek 7.člena Zakona o geodetski dejavnosti, ZGeoD-1), ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru, bi morala to dokazati z ustreznim dokazom, česar pa ni storila.

14. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, v katerem ugovarja pomanjkljivost oziroma nepopolnost grafičnega prikaza. Grafični prikaz, ki je priloga izpodbijani odločbi, vsebuje vse podatke, ki jih določa tretji odstavek 40. člena ZEN, in sicer so meje označene z zemljiškoknjižnimi točkami in parcelnimi številkami (tudi tožničinimi parcelami 1139, 1140/1 in 1140/2, za katere v tožbi zatrjuje, da niso zajete v grafičnem prikazu), kar omogoča popolno seznanitev stranke s potekom predlagane meje. Iz določbe tretjega odstavka 40. člena ZEN izhaja, da je obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, pri čemer se na grafičnem prikazu evidentirane meje meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz.

15. Tožbenega ugovora o delni, nepopolni in zavajajoči zahtevi, ki naj bi jo za izvedbo tega postopka podala stranka z interesom, Občina Moravče, tožnica ni konkretizirala, saj ni navedla, v čem naj bi bila zahteva za izvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije „nepopolna in zavajajoča“. Zato tega ugovora sodišče ni moglo vsebinsko presoditi.

16. Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Odločitev je sprejelo na nejavni seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejstva, ki jih tožnica navaja, glede na navedene določbe ZEN niso pomembna za odločitev.

1 Po prvem odstavku 29. člena ZEN je treba zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejene obravnave. 2 Po prvem odstavku 51. člena ZEN geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru.