Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik z gradbenimi deli poslabšal preglednost na občinskih cestah, je imel občinski inšpekcijski organ podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v občinskem odloku, ki določa, da lahko občinski inšpektor odredi, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 11. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Komunalne inšpekcije Občine ... z dne 15. 5. 2002, s katero je bila tožniku zaradi zagotovitve preglednosti ceste odrejena odstranitev izkopnega gradbenega materiala in vseh ostalih predmetov v razdalji najmanj 3 m od roba cestnega telesa obeh občinskih cest, in sicer znotraj meja tožnikovih parcel št. 15 in 16 k.o. A., in obveznost odstranitev novozgrajenega podpornega zidu, terase in škarpe na vzhodni strani objekta.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov. Kot nesporno je štelo, da tožnikova hiša, ki jo gradi kot nadomestno gradnjo, stoji na parcelah št. 15 in 16 k.o. A., ki mejita na eni strani na javno pot, ki teče znotraj parcel št. 17 in 18 k.o. A., ki sta v lasti občine, na drugi pa na lokalno cesto, ki teče znotraj parcel št. 19, 16 in 20 k.o. A., ki so v lasti občine; da sta obe občinski cesti kategorizirani v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini ...; da je izpodbijana odločba izdana na podlagi določb Odloka o občinskih cestah, saj so ukrepi izrečeni zaradi zagotovitve preglednosti ceste.

3. Tožnik kot revident v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja vse razloge po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, zaradi česar ni mogel dodatno pojasniti svojih tožbenih navedb. Izpodbija dejansko stanje, ugotovljeno z izpodbijano odločbo, pri čemer prilaga listinske dokaze. Navaja, da razpolaga s soglasjem KS B. z dne 27. 1. 2003 in družbe C. z dne 7. 4. 2003, pridobil je tudi lokacijsko dovoljenje z dne 6. 2. 2004 za legalizacijo nadomestne gradnje. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja so bile nepravilno uporabljene določbe Odloka. Prvotno mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku za izdajo soglasja KS B., niti ni bil opravljen ogled na terenu v njegovi prisotnosti tožnika. Sodišče prve stopnje je pri presoji tožnikove pravice do sodelovanja v upravnem postopku zagrešilo tudi bistveno kršitev postopka v upravnem sporu.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali je bila podana pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe komunalnega inšpektorja v Odloku o občinskih cestah (v nadaljevanju Odlok). Pri tem je kot nesporno ugotovljeno, da je tožnik izvajal gradbena dela znotraj varovalnega pasu javne ceste in javne poti, za katera pa ni imel ustreznega upravnega dovoljenja; da je sicer imel soglasje za gradbena dela v varovalnem pasu javne poti od njenega upravljavca KS B., v katerem je tudi zahteva za odstranitev podpornega zidu, kar je prvostopenjski organ povzel v izrek odločbe; ni pa tožnik imel soglasja upravljavca lokalne ceste C. za dela v varovalnem pasu lokalne ceste.

9. Po presoji revizijskega sodišča sta upravna organ in sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ki v reviziji ni predmet presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), temveč je Vrhovno sodišče glede tega vezano na dejansko stanje, ugotovljeno v predhodnem (praviloma upravnem postopku, razen če sodišče prve stopnje samo ugotavlja dejansko stanje) postopku, pravilno uporabili materialno pravo. V 31. členu Odloka je namreč določeno, da je ob občinskih cestah varovalni pas, s katerim se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej in v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste je dovoljena le s soglasjem upravljavca občinske ceste. Upravljavec občinske ceste izda soglasje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti pa 6 m. V 38. členu Odloka pa je določeno, da se priključki pristopov na občinsko cesto lahko rekonstruirajo le s soglasjem upravljavca občinske ceste.

10. Po 6. točki drugega odstavka 45. člena Odloka je prepovedano na občinski cesti ali ob njej postavljati ograje, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik z gradbenimi deli poslabšal preglednost na občinskih cestah (lokalna cesta in javna pot), je imel komunalni inšpektor pravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v 6. točki prvega odstavka 57. člena Odloka, ki določa, da lahko občinski inšpektor odredi, da se v polju preglednosti ceste odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste.

11. Kot je bilo že pojasnjeno, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče tožnikovih navedb, s katerimi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ni presojalo. Poleg tega revizijske navedbe o soglasju KS B. in naknadno pridobljenih soglasju C. in lokacijskem dovoljenju, ki jih je tožnik dokazuje z reviziji priloženimi listinami, predstavljajo nedovoljeno revizijsko novoto, ki se ne nanaša na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (87. člen ZUS-1), zato jih revizijsko sodišče ne upošteva in se do njih ne opredeljuje.

12. Ugovorov, s katerimi se uveljavljajo kršitve pravil postopka izdaje upravnega akta, revizijsko sodišče, kot je bilo že pojasnjeno, ne obravnava. Zato niso relevantne navedbe tožnika o tem, da je bilo pri izdaji soglasja KS B. kršeno načelo zaslišanja stranke oziroma napačno opravljen ogled, saj je ta ugovor presodilo že sodišče prve stopnje, ki pri tem ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve postopka v upravnem sporu, saj je bila njegova obrazložitev v tem delu zadosti argumentirana.

13. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev določb postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšna kršitev določb ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Tožnik je v tožbi predlagal svoje zaslišanje glede kršitve načela zaslišanja stranke pri izdaji soglasja KS B., pri čemer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v postopku izdaje soglasja sodelovanje stranke ni predvideno, zato je šlo le za pravno vprašanje, zaradi katerega oprava glavne obravnave ni potrebna. Ker tako predlagana nova dejstva in dokazi niso bili pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z ZUS-1, zato ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

15. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 tožnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.