Jedro

Glede na to, da je bila tožeča stranka dvakrat jasno in nedvoumno opozorjena, da ima možnost sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS, vendar je kljub temu tožbo vložila pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, sodišče ocenjuje, da napačne vložitve ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Navedeno pomeni, da niso podane okoliščine iz tretjega odstavka 29. člena ZUS-1, da bi bilo moč šteti, da je bila tožba vložena pravočasno.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 3. 7. 2012 na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložila vlogo, naslovljeno kot „ugovor zoper odločbo/dopis št. 3532-207/2011/4 z dne 15. 6. 2012“, to vlogo pa je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor dne 24. 7. 2012 odstopilo naslovnemu sodišču v pristojno reševanje, saj iz navedene vloge izhaja, da tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-49/2010-11 z dne 26. 9. 2011, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3532-207/2011/2 z dne 23. 5. 2012. S prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno: da se v katastrski občini … kot urejen evidentira del meje parcele 3102 s sosednjima parcelama 1497/1 in 1515 (1. točka izreka); da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga k temu aktu; urejeni del meje pa je označen poudarjeno (2. točka izreka); ter da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil kot neutemeljeno.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise zadeve.

Tožba je prepozna.

V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti (prvi odstavek 29. člena ZUS-1). Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (drugi odstavek 29. člena ZUS-1). Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (tretji odstavek 29. člena ZUS-1).

Po vpogledu v upravne spise sodišče ugotavlja, da je bila odločba drugostopenjskega organa, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena 4. 6. 2012, kot to izhaja iz vročilnice k navedeni odločbi. Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe se je tako iztekel 4. 7. 2012. V pravnem pouku drugostopenjske odločbe je bila tožeča stranka izrecno poučena, da zoper to odločbo ni pritožbe, niti ni dovoljena tožba na Upravno sodišče RS, je pa dovoljen upravni spor zoper prvostopenjsko odločbo. Tožena stranka je bila tudi poučena, da se upravni spor sproži s tožbo pri Upravnem sodišču RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana, v roku 30 dni od prejema te odločbe.

Iz vloge tožeče stranke, ki se sedaj obravnava kot tožba v upravnem sporu, ter iz njenih prilog izhaja, da je tožeča stranka dne 12. 6. 2012 pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor vložila vlogo, naslovljeno kot „ugovor zoper odločbo št. 3532-207/2011/2 z dne 23. 5. 2012“. Drugostopenjski organ je tožeči stranki v zvezi s to vlogo odgovoril, da se je v konkretni zadevi pritožbeni postopek končal z izdajo odločbe, št. 3532-207/2011/2 z dne 23. 5. 2012, hkrati pa je tožečo stranko opozoril, da ima možnost navedeno odločbo izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi ali v skladu s pravnim poukom v navedeni odločbi sprožiti upravni spor. Na navedeni dopis drugostopenjskega organa se je tožeča stranka odzvala tako, da je dne 3. 7. 2012 na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložila vlogo, ki se sedaj obravnava kot tožba v predmetnem upravnem sporu. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je navedeno tožbo prejelo dne 4. 7. 2012 (t.j. zadnji dan roka za vložitev tožbe) ter jo dne 24. 7. 2012 priporočeno po pošti odstopilo naslovnemu sodišču v pristojno reševanje.

V skladu z zgoraj citirano določbo 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena 24. 7. 2012, torej po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Glede na to, da je bila tožeča stranka dvakrat jasno in nedvoumno opozorjena, da ima možnost sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS (prvič v pravnem pouku drugostopenjske odločbe, drugič pa z dopisom Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 15. 6. 2012), vendar je kljub temu tožbo vložila pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, sodišče ocenjuje, da napačne vložitve ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Navedeno pomeni, da niso podane okoliščine iz tretjega odstavka 29. člena ZUS-1, da bi bilo moč šteti, da je bila tožba vložena pravočasno.

Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).