Jedro

Ob vložitvi tožbe 28. 4. 2009 je veljal Zakon o odvetniški tarifi, ki izhaja iz načela ene nagrade za postopek in ene nagrade za narok.

Pravi pomen besedne zveze je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka tožnici dolžna plačati 4.608,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2009 dalje. Hkrati ji je naložilo povračilo pravdnih stroškov, ki jih je odmerilo v znesku 1.776,67 EUR.

2. Zoper stroškovno odločitev vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava ter kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da iz besedila zakona jasno izhaja, da odvetniku pripada nagrada za vsak posamezni narok. Sodišče je dosodilo stroške samo za en narok, namesto za vseh sedem narokov, s tem pa je kršilo določbe pravdnega postopka o stroških postopka in določbe Zakona o odvetniški tarifi. Odvetnik lahko za vse vloge v pravdi zahteva le eno nagrado po tarifni številki 3100, v nasprotju s tem pa nagrada za narok po tarifni številki 3102 ne vsebuje nagrade za vse naroke. Tožeča stranka ni krivdno povzročala drugega do sedmega naroka, zato so bili pristopi pooblaščenca potrebni. Sodišče bi moralo tožnici priznati še stroške v znesku 1.828,80 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob vložitvi tožbe 28. 4. 2009 je veljal Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008), ki izhaja iz načela ene nagrade za postopek in ene nagrade za narok (primerjaj predlog Zakona o odvetniški tarifi – prva obravnava EPA-1930-IV, poročevalec DZ št. 28/2008). Po začetnem neenotnem stališču sodne prakse je Vrhovno sodišče RS z odločbo II Ips 56/2011 poenotilo sodno prakso ter odločilo, da je pravi pomen besedne zveze ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Takšno razlago je sprejelo kot najustreznejšo tako z vidika teološke kot zgodovinske razlage in pravila, da je treba izjeme razlagati ozko. Pri tem je upoštevalo namen, ki ga je Zakonu o odvetniški tarifi pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke. Sodišče prve stopnje je torej ZOdvT uporabilo pravilno in nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani slep sodišča prve stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP.

5. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.