VSM Sodba II Kp 21203/2016

Jedro

Zgolj nestrinjanje obrambe z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodne izvedenke, po ustaljeni sodni praksi ne more biti razlog za njeno izločitev.

Pojem dejanskega poslovodje, to je osebe, ki dejansko opravlja oziroma izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe, je razvila sodna praksa.

Ni dvoma, da sklepanje poslov ter v zvezi s tem razpolaganje s premoženjem družbe, kar je nedvomno vsebina očitkov obema obdolžencema, pomeni dejavnost oziroma aktivnosti pri vodenju gospodarske družbe.

Da je tudi zloraba položaja v enoosebni družbi protipravna in predstavlja kaznivo dejanje, saj velja ločenost premoženja družbe z omejeno odgovornostjo od premoženja njenega edinega družbenika, je Vrhovno sodišče v (novejši) sodni praksi že večkrat jasno in izrecno poudarilo.

Namen storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je poseben subjektivni zakonski znak, prepleten z institutom krivde - direktnim naklepom, in se ugotavlja na podlagi okoliščin konkretnega primera.

Izrek

I.Pritožbe zagovornikov obdolženega A. A., obdolžene B. B. in njenega zagovornika ter okrajnega državnega tožilca se kot neutemeljene zavrnejo in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Obdolženca sta dolžna plačati vsak 360,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo pod točko I izreka obdolžena A. A. in obdolženo B. B. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo jima je pogojni obsodbi in vsakemu določilo kazen eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Odločilo je, da sta obdolženca na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dolžna nerazdelno plačati stroške tega dela kazenskega postopka, v znesku, ki bo odmerjen s posebnim sklepom. Pod točko II izreka je na podlagi 1. točke 357. člena ZKP zoper oba obdolženca zavrnilo obtožbo zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ter na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolžencev in potrebni izdatki ter nagrada njunih zagovornikov, bremenijo proračun.

2.Zoper obsodilni del sodbe so se pritožili:

-zagovorniki obdolženega A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca v celoti oprosti obtožbe, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje pred drugim senatom;

-obdolžena B. B. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da jo oprosti obtožbe;

-zagovornik obdolžene B. B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, posledično pa tudi zmotne uporabe materialnega predpisa, kot navaja uvodoma, višjemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje;

in

-okrajni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo glede kazenske sankcije spremeni tako, da vsakemu obdolžencu izreče kazen eno leto in šest mesecev zapora.

3.Zagovorniki obeh obdolžencev v odgovorih na pritožbo državnega tožilca višjemu sodišču predlagajo, da jo kot neutemeljeno zavrne. Prav tako državni tožilec v odgovoru na pritožbe zagovornikov in obdolženke predlaga, da jih višje sodišče kot neutemeljene zavrne ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Na zahtevo zagovornikov obdolženega A. A. je višje sodišče oba obdolženca, zagovornike in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije obvestilo o seji senata, ki so se je udeležili vsi obveščeni.

5.Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi zagovornikov obdolženega A. A.

6.K pritožbi zagovornikov obdolženega A. A.

K pritožbi zagovornikov obdolženega A. A.

6.Zagovorniki uvodoma navajajo, da je sodišče prve stopnje izdalo obsodilno sodbo, ne da bi sploh ustrezno preverjalo utemeljenost očitkov v obtožnici oziroma, da teh ni kritično presodilo in je v zvezi s tem storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, prav tako pa ni upoštevalo domneve nedolžnosti. Tudi v nadaljevanju na več mestih, pravzaprav skozi celotno pritožbo, zagovorniki zaradi nestrinjanja z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje (glede obdobja storitve kaznivega dejanja, glede prodaje delnic - vsebine pogodb in aneksov, glede vrednosti delnic in ugotovitev izvedenke, glede statusa družbe X. d.o.o.: v nadaljevanju X. - da ta ni bila projektna družba Y. d.d.: v nadaljevanju Y., glede statusa dejanskih poslovodij obeh obdolžencev v družbi X., glede naklepa obdolžencev in glede premoženjske koristi), hkrati uveljavljajo (še) kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, mestoma pa tudi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic obdolžencev. Vendar neutemeljeno. Kršitev kazenskega zakona na pritožbeno uveljavljan način namreč ne more biti storjena, saj je lahko podana le v primeru, če sodišče na ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno ali kakšne njegove določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ne uporabi. V obravnavani zadevi ne gre za nobeno od teh situacij. Tudi procesna kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP - glede na možne kršitve, ki jih zakon v tej določbi taksativno našteva - zgolj v posledici sprejete dejanske presoje in zaključkov sodišča ne more biti podana, to pa praviloma velja tudi za zagotovljene pravice iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

7.Zagovorniki uvodoma navajajo, da je sodišče prve stopnje izdalo obsodilno sodbo, ne da bi sploh ustrezno preverjalo utemeljenost očitkov v obtožnici oziroma, da teh ni kritično presodilo in je v zvezi s tem storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, prav tako pa ni upoštevalo domneve nedolžnosti. Tudi v nadaljevanju na več mestih, pravzaprav skozi celotno pritožbo, zagovorniki zaradi nestrinjanja z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje (glede obdobja storitve kaznivega dejanja, glede prodaje delnic - vsebine pogodb in aneksov, glede vrednosti delnic in ugotovitev izvedenke, glede statusa družbe X. d.o.o.: v nadaljevanju X. - da ta ni bila projektna družba Y. d.d.: v nadaljevanju Y., glede statusa dejanskih poslovodij obeh obdolžencev v družbi X., glede naklepa obdolžencev in glede premoženjske koristi), hkrati uveljavljajo (še) kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, mestoma pa tudi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic obdolžencev. Vendar neutemeljeno. Kršitev kazenskega zakona na pritožbeno uveljavljan način namreč ne more biti storjena, saj je lahko podana le v primeru, če sodišče na ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno ali kakšne njegove določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ne uporabi. V obravnavani zadevi ne gre za nobeno od teh situacij. Tudi procesna kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP - glede na možne kršitve, ki jih zakon v tej določbi taksativno našteva - zgolj v posledici sprejete dejanske presoje in zaključkov sodišča ne more biti podana, to pa praviloma velja tudi za zagotovljene pravice iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

7.Bistvo pritožbenih navedb zagovornikov je sicer graja dejanskih ugotovitev in presoje sodišča prve stopnje glede navedenih okoliščin in zaključka, da je obdolžencema storitev očitanega kaznivega dejanja v celoti dokazana. Ponujajo svoja lastna stališča in lastno dokazno oceno, drugačno od razlogov izpodbijane sodbe, vendar ne morejo biti uspešni. Sodišče prve stopnje je namreč dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev in okoliščin ugotovilo pravilno in popolno, svojo presojo in zaključke glede teh pa izčrpno, celovito, pravilno in prepričljivo utemeljilo v obrazložitvi sodbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8.Bistvo pritožbenih navedb zagovornikov je sicer graja dejanskih ugotovitev in presoje sodišča prve stopnje glede navedenih okoliščin in zaključka, da je obdolžencema storitev očitanega kaznivega dejanja v celoti dokazana. Ponujajo svoja lastna stališča in lastno dokazno oceno, drugačno od razlogov izpodbijane sodbe, vendar ne morejo biti uspešni. Sodišče prve stopnje je namreč dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev in okoliščin ugotovilo pravilno in popolno, svojo presojo in zaključke glede teh pa izčrpno, celovito, pravilno in prepričljivo utemeljilo v obrazložitvi sodbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Bistvo pritožbenih navedb zagovornikov je sicer graja dejanskih ugotovitev in presoje sodišča prve stopnje glede navedenih okoliščin in zaključka, da je obdolžencema storitev očitanega kaznivega dejanja v celoti dokazana. Ponujajo svoja lastna stališča in lastno dokazno oceno, drugačno od razlogov izpodbijane sodbe, vendar ne morejo biti uspešni. Sodišče prve stopnje je namreč dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev in okoliščin ugotovilo pravilno in popolno, svojo presojo in zaključke glede teh pa izčrpno, celovito, pravilno in prepričljivo utemeljilo v obrazložitvi sodbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Opis dejanja

9.S pritožbenimi navedbami, da je spremenjena obtožnica še vedno pomanjkljiva in neustrezna ter ne obsega vseh znakov kaznivega dejanja (stran 6 pritožbe), ter da je očitek glede naklepa (vsaj) glede obdolženega A. A. pomanjkljiv in nejasen, saj se mu ne očita, da bi C. C. prosil ali od njega zahteval sklenitev posla in podpis pogodb ter aneksov, kot tudi ne, da bi zahteval plačilo v zvezi s prodajo delnic ali da bi kot dejanski poslovodja poskrbel za to plačilo, in tudi ne, da bi se z obdolženo B. B. dogovorila, da bo to v imenu obeh obdolžencev zahtevala ona (stran 33 pritožbe), zagovorniki uveljavljajo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.

8.S pritožbenimi navedbami, da je spremenjena obtožnica še vedno pomanjkljiva in neustrezna ter ne obsega vseh znakov kaznivega dejanja (stran 6 pritožbe), ter da je očitek glede naklepa (vsaj) glede obdolženega A. A. pomanjkljiv in nejasen, saj se mu ne očita, da bi C. C. prosil ali od njega zahteval sklenitev posla in podpis pogodb ter aneksov, kot tudi ne, da bi zahteval plačilo v zvezi s prodajo delnic ali da bi kot dejanski poslovodja poskrbel za to plačilo, in tudi ne, da bi se z obdolženo B. B. dogovorila, da bo to v imenu obeh obdolžencev zahtevala ona (stran 33 pritožbe), zagovorniki uveljavljajo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.

9.Ni jim mogoče pritrditi. Pravilno sicer izpostavljajo zakonsko dikcijo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavne določbe 240. člena KZ-1 (stran 25 pritožbe), nimajo pa prav pri posplošenem zatrjevanju, da opis obdolžencema očitanega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. V opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe, identičnim z obtožbo, je namreč zelo jasno in skladno z zakonsko normo naveden očitek, da sta obdolženca delovala v okviru vodenja gospodarske dejavnosti; njun namen, da na škodo premoženja družbe X. družbi Y. pridobita veliko premoženjsko korist; njuno zavestno sodelovanje pri storitvi, da sta zlorabila svoja položaja dejanskih poslovodij v družbi X., v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1); v nadaljevanju pa povsem določno in konkretizirano opisano njuno izvršitveno ravnanje kot sostorilcev. Navedeno je namreč, da sta za dosego opisanega namena skupaj sprejemala poslovne odločitve o sklenitvi škodljivih pravnih poslov za družbo X., z izrabljanjem in vodenjem ravnanj njenega pravno formalnega direktorja C. C. dosegla sklenitev škodljivih pogodb in aneksov za nakup delnic dveh tujih družb, ki sta jih tudi sama podpisala - pri čemer je pripravo pogodb in aneksov odredila B. B. - čeprav sta vedela, da so delnice obeh tujih družb brez vrednosti, družba X. pa ni imela dovolj denarnih sredstev za plačilo kupnine in so bila zato izvršena le tri plačila v skupni višini 769.197,04 EUR, s tem pa posledično - po predhodni oslabitvi delnic na vrednost nič po njunih navodilih - družbi Y. na škodo premoženja družbe X. pridobila veliko premoženjsko korist v navedeni višini in sta tudi hotela družbi Y. pridobiti tako premoženjsko korist. Gre torej za opis dejanja, s povsem določno in konkretno opredeljeno vlogo in ravnanji obdolžencev kot dejanskih poslovodij v družbi X., z zlorabo položaja pri vodenju gospodarske dejavnosti, vse z zavestnim sodelovanjem pri storitvi in namenom na škodo premoženja družbe X. pridobiti družbi Y. veliko premoženjsko korist. Dejanski del opisa torej zajema ustrezno konkretizacijo vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, ki je obdolžencema omogočal učinkovito obrambo, ter hkrati sodišču zagotavljal jasen okvir predmeta odločanja. Ali so očitki obdolžencema tudi dokazani, pa je stvar dejanske presoje sodišča, kar velja tudi glede ugotavljanja namena in obarvanega naklepa obdolžencev pri storitvi kaznivega dejanja. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije1 je namreč pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot so "z namenom" ali "vedoma", ko gre za psihične procese, opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja, na namen pa sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena in v zvezi s tem obarvanega naklepa obdolžencev pri storitvi kaznivega dejanja, ki je stvar njunega notranjega dogajanja in ni razviden navzven, zato spada v obrazložitev sodbe, ne pa opis v njenem izreku. Karkoli več od jasno določenega in povzetega iz opisa dejanja v izpodbijani sodbi, torej za popolnost in razumljivost opisa kaznivega dejanja ni potrebno. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona torej ni podana.

10.Ni jim mogoče pritrditi. Pravilno sicer izpostavljajo zakonsko dikcijo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavne določbe 240. člena KZ-1 (stran 25 pritožbe), nimajo pa prav pri posplošenem zatrjevanju, da opis obdolžencema očitanega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. V opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe, identičnim z obtožbo, je namreč zelo jasno in skladno z zakonsko normo naveden očitek, da sta obdolženca delovala v okviru vodenja gospodarske dejavnosti; njun namen, da na škodo premoženja družbe X. družbi Y. pridobita veliko premoženjsko korist; njuno zavestno sodelovanje pri storitvi, da sta zlorabila svoja položaja dejanskih poslovodij v družbi X., v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1); v nadaljevanju pa povsem določno in konkretizirano opisano njuno izvršitveno ravnanje kot sostorilcev. Navedeno je namreč, da sta za dosego opisanega namena skupaj sprejemala poslovne odločitve o sklenitvi škodljivih pravnih poslov za družbo X., z izrabljanjem in vodenjem ravnanj njenega pravno formalnega direktorja C. C. dosegla sklenitev škodljivih pogodb in aneksov za nakup delnic dveh tujih družb, ki sta jih tudi sama podpisala - pri čemer je pripravo pogodb in aneksov odredila B. B. - čeprav sta vedela, da so delnice obeh tujih družb brez vrednosti, družba X. pa ni imela dovolj denarnih sredstev za plačilo kupnine in so bila zato izvršena le tri plačila v skupni višini 769.197,04 EUR, s tem pa posledično - po predhodni oslabitvi delnic na vrednost nič po njunih navodilih - družbi Y. na škodo premoženja družbe X. pridobila veliko premoženjsko korist v navedeni višini in sta tudi hotela družbi Y. pridobiti tako premoženjsko korist. Gre torej za opis dejanja, s povsem določno in konkretno opredeljeno vlogo in ravnanji obdolžencev kot dejanskih poslovodij v družbi X., z zlorabo položaja pri vodenju gospodarske dejavnosti, vse z zavestnim sodelovanjem pri storitvi in namenom na škodo premoženja družbe X. pridobiti družbi Y. veliko premoženjsko korist. Dejanski del opisa torej zajema ustrezno konkretizacijo vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, ki je obdolžencema omogočal učinkovito obrambo, ter hkrati sodišču zagotavljal jasen okvir predmeta odločanja. Ali so očitki obdolžencema tudi dokazani, pa je stvar dejanske presoje sodišča, kar velja tudi glede ugotavljanja namena in obarvanega naklepa obdolžencev pri storitvi kaznivega dejanja. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije1 je namreč pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot so "z namenom" ali "vedoma", ko gre za psihične procese, opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja, na namen pa sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena in v zvezi s tem obarvanega naklepa obdolžencev pri storitvi kaznivega dejanja, ki je stvar njunega notranjega dogajanja in ni razviden navzven, zato spada v obrazložitev sodbe, ne pa opis v njenem izreku. Karkoli več od jasno določenega in povzetega iz opisa dejanja v izpodbijani sodbi, torej za popolnost in razumljivost opisa kaznivega dejanja ni potrebno. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona torej ni podana.

10.To velja tudi glede obdobja storitve kaznivega dejanja, ki sicer ni njegov zakonski znak. Neutemeljen je namreč pritožbeni očitek, da je konkretni datumski pričetek izvajanja kaznivega dejanja v opisu nedoločen, ker ni navedeno, katerega dne v oktobru 2009 naj bi obdolženec pričel z izvajanjem kaznivega dejanja, kot tudi ne kdaj v oktobru 2009 in kdaj v juliju 2010 naj bi obdolžena B. B. odredila D. D. pripravo dveh pogodb in aneksov. Ob posplošenem in za obravnavani primer neupoštevnem sklicevanju na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 11063/2016 z dne 10. 1. 2022 zagovorniki navajajo, da bi se moral obdolžencu v korist upoštevati pričetek izvrševanja kaznivega dejanja dne 31. 10. 2009, kar po njihovem stališču pomeni, da bi bila sklenitev pogodbe o prodaji delnic dne 27. 10. 2009 izven obdobja, ki je predmet obtožnice. Menijo, da je zaradi navedenega podana kršitev kazenskega zakona, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi bistvena kršitev določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; ker se sodišče do navedenih okoliščin ni opredelilo pa tudi bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

11.To velja tudi glede obdobja storitve kaznivega dejanja, ki sicer ni njegov zakonski znak. Neutemeljen je namreč pritožbeni očitek, da je konkretni datumski pričetek izvajanja kaznivega dejanja v opisu nedoločen, ker ni navedeno, katerega dne v oktobru 2009 naj bi obdolženec pričel z izvajanjem kaznivega dejanja, kot tudi ne kdaj v oktobru 2009 in kdaj v juliju 2010 naj bi obdolžena B. B. odredila D. D. pripravo dveh pogodb in aneksov. Ob posplošenem in za obravnavani primer neupoštevnem sklicevanju na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 11063/2016 z dne 10. 1. 2022 zagovorniki navajajo, da bi se moral obdolžencu v korist upoštevati pričetek izvrševanja kaznivega dejanja dne 31. 10. 2009, kar po njihovem stališču pomeni, da bi bila sklenitev pogodbe o prodaji delnic dne 27. 10. 2009 izven obdobja, ki je predmet obtožnice. Menijo, da je zaradi navedenega podana kršitev kazenskega zakona, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi bistvena kršitev določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; ker se sodišče do navedenih okoliščin ni opredelilo pa tudi bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

10.To velja tudi glede obdobja storitve kaznivega dejanja, ki sicer ni njegov zakonski znak. Neutemeljen je namreč pritožbeni očitek, da je konkretni datumski pričetek izvajanja kaznivega dejanja v opisu nedoločen, ker ni navedeno, katerega dne v oktobru 2009 naj bi obdolženec pričel z izvajanjem kaznivega dejanja, kot tudi ne kdaj v oktobru 2009 in kdaj v juliju 2010 naj bi obdolžena B. B. odredila D. D. pripravo dveh pogodb in aneksov. Ob posplošenem in za obravnavani primer neupoštevnem sklicevanju na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani X Kp 11063/2016 z dne 10. 1. 2022 zagovorniki navajajo, da bi se moral obdolžencu v korist upoštevati pričetek izvrševanja kaznivega dejanja dne 31. 10. 2009, kar po njihovem stališču pomeni, da bi bila sklenitev pogodbe o prodaji delnic dne 27. 10. 2009 izven obdobja, ki je predmet obtožnice. Menijo, da je zaradi navedenega podana kršitev kazenskega zakona, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi bistvena kršitev določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; ker se sodišče do navedenih okoliščin ni opredelilo pa tudi bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

11.Nimajo prav. Drži sicer, da so podatki o času storitve kaznivega dejanja nujno potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja in imajo pomemben vpliv na ustrezno možnost izvajanja pravice do obrambe, kot tudi za številna vsebinska in postopkovna vprašanja, vendar je bilo tem potrebam oziroma zahtevam z ustrezno konkretizacijo časovnega obdobja storitve očitanega kaznivega dejanja obdolžencema, v opisu le-tega v celoti zadoščeno. Povsem jasno in hkrati dovolj določno je začetek izvrševanja opredeljen z oktobrom 2009, ko sta obdolženca pričela s sprejemanjem očitanih škodljivih poslovnih odločitev za družbo X. in sta bili dne 27. 10. 2009 sklenjeni pogodbi ter nato v juliju 2010 še oba aneksa, s katerima se je (že po opisu) utrdil namen obdolžencev, da na škodo premoženja družbe X. pridobita veliko premoženjsko korist družbi Y. Z njunima podpisoma pogodb in nato še aneksov, ki sta dejansko omogočila prenos denarnih sredstev, kot plačilo kupnine za delnice iz družbe X. družbi Y., sta namreč obdolženca - neodvisno od kasnejše slabitve vrednosti delnic na nič dne 31. 12. 2011 po njunih navodilih - sprožila odločilni vzrok za nastanek prepovedane posledice. Ni dvoma, da je po opisu dejanja in hkrati glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, bila korist Y. na škodo X.-a pridobljena ob nakazilu (vseh) denarnih sredstev, torej v novembru 2010, s čimer je bilo kaznivo dejanje dokončano2, medtem ko se je s slabitvijo delnic dne 31. 12. 2011 posledica kaznivega dejanja (zgolj) tudi knjigovodsko izrazila v bilancah družbe.

12.Nimajo prav. Drži sicer, da so podatki o času storitve kaznivega dejanja nujno potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja in imajo pomemben vpliv na ustrezno možnost izvajanja pravice do obrambe, kot tudi za številna vsebinska in postopkovna vprašanja, vendar je bilo tem potrebam oziroma zahtevam z ustrezno konkretizacijo časovnega obdobja storitve očitanega kaznivega dejanja obdolžencema, v opisu le-tega v celoti zadoščeno. Povsem jasno in hkrati dovolj določno je začetek izvrševanja opredeljen z oktobrom 2009, ko sta obdolženca pričela s sprejemanjem očitanih škodljivih poslovnih odločitev za družbo X. in sta bili dne 27. 10. 2009 sklenjeni pogodbi ter nato v juliju 2010 še oba aneksa, s katerima se je (že po opisu) utrdil namen obdolžencev, da na škodo premoženja družbe X. pridobita veliko premoženjsko korist družbi Y. Z njunima podpisoma pogodb in nato še aneksov, ki sta dejansko omogočila prenos denarnih sredstev, kot plačilo kupnine za delnice iz družbe X. družbi Y., sta namreč obdolženca - neodvisno od kasnejše slabitve vrednosti delnic na nič dne 31. 12. 2011 po njunih navodilih - sprožila odločilni vzrok za nastanek prepovedane posledice. Ni dvoma, da je po opisu dejanja in hkrati glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, bila korist Y. na škodo X.-a pridobljena ob nakazilu (vseh) denarnih sredstev, torej v novembru 2010, s čimer je bilo kaznivo dejanje dokončano2, medtem ko se je s slabitvijo delnic dne 31. 12. 2011 posledica kaznivega dejanja (zgolj) tudi knjigovodsko izrazila v bilancah družbe.

12.Z ustrezno konkretizacijo oziroma določitvijo časovnega obdobja storitve v opisu kaznivega dejanja torej ni podana kršitev kazenskega zakona, prav tako dejansko stanje ni ugotovljeno zmotno in ne nepopolno, pri čemer je slednje stvar dejanske presoje, kar pomeni obrazložitve sodbe. Povsem neutemeljen na tem mestu je tudi očitek prekoračene obtožbe (bistvene kršitve določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj je med slednjo in sodbo v celoti podana subjektivna in objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), tudi glede časovnega obdobja storitve kaznivega dejanja; kot je neutemeljena še posplošena in izven konteksta zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Z ustrezno konkretizacijo oziroma določitvijo časovnega obdobja storitve v opisu kaznivega dejanja torej ni podana kršitev kazenskega zakona, prav tako dejansko stanje ni ugotovljeno zmotno in ne nepopolno, pri čemer je slednje stvar dejanske presoje, kar pomeni obrazložitve sodbe. Povsem neutemeljen na tem mestu je tudi očitek prekoračene obtožbe (bistvene kršitve določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj je med slednjo in sodbo v celoti podana subjektivna in objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), tudi glede časovnega obdobja storitve kaznivega dejanja; kot je neutemeljena še posplošena in izven konteksta zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

12.Z ustrezno konkretizacijo oziroma določitvijo časovnega obdobja storitve v opisu kaznivega dejanja torej ni podana kršitev kazenskega zakona, prav tako dejansko stanje ni ugotovljeno zmotno in ne nepopolno, pri čemer je slednje stvar dejanske presoje, kar pomeni obrazložitve sodbe. Povsem neutemeljen na tem mestu je tudi očitek prekoračene obtožbe (bistvene kršitve določb postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj je med slednjo in sodbo v celoti podana subjektivna in objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), tudi glede časovnega obdobja storitve kaznivega dejanja; kot je neutemeljena še posplošena in izven konteksta zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Sprememba obtožnice

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VSM Sodba II Kp 21203/2016

ECLI:SI:VSMB:2024:II.KP.21203.2016 Kazenski oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Opis dejanja

Sprememba obtožnice

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas