Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožniku ni priznala urnine za čakanje na narok, zaradi česar, izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 490/2019 z dne 8. 1. 2020 se v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 341,20 EUR, ki se bodo iz proračunskih sredstev nakazali v 30 dneh od dokončnosti tega sklepa in po prejemu tožnikovega računa (1. točka izreka). V presežku je tožnikov predlog zavrnila (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil tožnik z odločbo z dne 24. 10. 2019 kot odvetnik določen za izvajanje pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu za zastopanje na prvi stopnji pred Okrajnim sodiščem v Brežicah v zadevi II K 26782/2019. Tožnik je 19. 12. 2019 pravočasno priglasil stroške za opravljena dejanja BPP, in sicer 50 točk za posvet s stranko, 50 točk za pregled listin in dokumentacije dne 26. 6. 2019, 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 26. 6. 2019, 11,10 EUR za kilometrino dne 26. 6. 2019 na razdalji Krško-Brežice-Krško (30 km x 0,37 EUR), 250 točk za narok dne 19. 11. 2019, 250 točk za trajanje tega naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 19. 11. 2019, 11,10 EUR za kilometrino dne 19. 11. 2019 na razdalji Krško-Brežice-Krško (30 km x 0,37 EUR), 250 točk za narok dne 19. 12. 2019, 150 točk za trajanje tega naroka, 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 19. 12. 2019, 11,10 EUR za kilometrino dne 19. 12. 2019 na razdalji Krško-Brežice-Krško (30 km x 0,37 EUR), 2% materialnih stroškov do 1000 točk, 1% nad 1000 točk in 22% DDV.

3. Po presoji tožene stranke tožnik ob upoštevanju Odvetniške tarife (Uradni list RS 2-24/2015, v nadaljevanju OT) in Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) ni upravičen do nagrade za posvet s stranko (ker ne gre za samostojno ravnanje v smislu tar. št. 39 OT), do nagrade in stroške za dne 26. 6. 2019 (ker gre za dejanja, ki jih je tožnik opravil za stranko pred vložitvijo prošnje za BPP, čeprav je bil za izvajanje BPP določen od dne 23. 10. 2019 dalje), do celotnega zneska priglašene kilometrine (tožniku je bila odmerjena v skladu z dejansko oddaljenostjo Krškega od Brežic) in do nagrade za trajanje naroka po 6. členu OT. V ostalem delu pa je ugodila tožnikovemu predlogu.

4. Glede na navedeno je tožena stranka tožniku priznala 250 točk za narok dne 19. 11. 2019 (tar. št. 10 OT), 200 točk za trajanje tega naroka (10.30 do 13.10 ure) po 6. členu OT, 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 19. 11. 2019 po 6. členu OT, 250 točk za narok dne 19. 12. 2019 (tar. št. 10 OT), 50 točk za trajanje tega naroka (10.40 do 12.00 ure) po 6. členu OT, 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 19. 12. 2019 po 6. členu OT, skupaj torej 830 točk, ob upoštevanju 50% znižanja pa 415 točk. Poleg tega je tožnik upravičen do 16,6 točke za materialne stroške, 20,72 EUR za kilometrino in 61,52 EUR za DDV, kar skupaj glede na vrednost točke (0,60 EUR) znaša 341,20 EUR.

5. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo, v kateri navaja, da sta bila v zadevi II K 26785/2019 opravljena dva naroka za glavno obravnavo, in sicer 19. 11. 2019, ko je upravičenec do BPP podal zagovor, in 19. 12. 2019, ko se narok ni začel ob predvideni 10.00 uri, ampak šele ob 10.40 uri. Zato meni, da je narok tega dne (zaradi čakanja nanj in njegovega dejanskega trajanja) v resnici potekal v času od 10.00 do 12.00 ure, zaradi česar ob sklicevanju na 6. člen OT trdi, da je upravičen do s tem povezane urnine v višini 100 OT. Predlaga odpravo sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

6. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

9. V obravnavani zadevi je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega tožena stranka tožniku ni priznala priglašene nagrade za trajanje naroka dne 19. 12. 2019. 10. Skladno s prvim odstavkom 6. člena OT gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne porabe časa (drugi odstavek 6. člena OT). Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do 45 minut, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku (tretji odstavek 6. člena OT).

11. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19. 11. 2019 (priloga A4 spisa) je sicer razvidno, da je bila glavna obravnava preložena na 19. 12. 2019 ob 10.00 uri. Vendar pa se je narok tega dne začel šele ob 10.40 uri, končal pa ob 12.00 uri (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 19. 12. 2019 v prilogi A5 spisa), zaradi česar bi bil tožnik (poleg že priznane) upravičen tudi do urnine za čakanje na narok v višini 50 točk. Ker pa iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožniku ni priznala navedene nagrade, izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo.2 Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1. 12. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt v 2. točki izreka odpravilo in v tem delu vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek (tretja točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala odločiti o tožnikovem predlogu za priznanje urnine glede na časovne okoliščine naroka za glavno obravnavo dne 19. 12. 2019. 13. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

14. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), kar skupaj z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) znese 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 V skladu z navedeno določbo mora obrazložitev upravne odločbe namreč obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. 2 Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe ter možnosti pravnega in posebej sodnega varstva (Glej tudi Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 443, 1. točka).