Jedro

Če stranka sama vloži revizijo in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti tega ne zatrjuje, se taka revizija zavrže, ker jo je vložila stranka, ki te pravice nima.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopno sodbo je tožnik sam vložil revizijo, ki jo je prvostopno sodišče prejelo dne 31.12.2007. Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.

Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da je v tem primeru revident revizijo vložil sam in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je treba njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče revidentu revizije ni poslalo v dopolnjevanje, saj pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti ne more z ničemer nadomestiti, niti z naknadno vložitvijo revizije po odvetniku, ker bi bila taka revizija prepozna in bi jo bilo treba iz tega razloga zavreči. Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.