Jedro

Tožena stranka v izpodbijanem dovoljenju ni pojasnila, zakaj je tožečo stranko omejila v uporabi oziroma dostavi vozila in zakaj je v 3. točki izrekla prepoved parkiranja na omenjeni prometni površini v območju spremenjenega prometnega režima, zaradi česar se navedenega izpodbijanega dovoljenja ne da preizkusiti. Vlagatelju kot stranki postopka ni omogočila, da se o navedenem izjavi, niti da bi morebiti vlagatelj dokazoval pogoje, katere tožena stranka navaja.

Izrek

I. Dovoljenje št. 3712-217/2020-2 z dne 18. 2. 2020 se v točki 1 in 3 odpravi ter se zadeva v tem obsegu organu prve stopnje vrne v ponovno odločanje.

II. V ostalem delu se tožba zavrže. III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v 15. dneh po prejemu sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je tožena stranka, na podlagi vloge tožeče stranke z dne 12. 2. 2020, dne 18. 2. 2020 izdala dovoljenje v postopku izdaje dovoljenja za vožnjo in ustavitev vozila v območju spremenjenega prometnega režima na ..., v katerem je upravičencu (tožniku) določila upravičenost vožnje na ... (v času od 5. do 10. ure) do dostavnih mest označenih za stanovalce (točka 1 izreka), dodelila vstopno kartico št. 3402 (točka 2 izreka), odločila, da je parkiranje na omenjenem območju prepovedano (točka 3 izreka), odločila, da mora imeti upravičenec dovoljenje vseskozi pri sebi (točka 4 izreka), določila prejemniku, da električno kartico uporablja samo za vozilo, za katerega je bila izdana (točka 5 izreka) ter posledice, kolikor navedenega ne bi upošteval (točka 6 izreka), določila stroške izdelave kartice v višini 15,00 EUR (točka 7 izreka), dovoljenje je izdala do preklica (točka 8 izreka), določila obveznost sporočanja izgube ali spremembe povezane v zvezi z izdano kartico (točka 9 izreka) ter ugotovila, da posebni stroški v predmetnem postopku niso nastali (točka 10 izreka).

2. Zoper navedeno dovoljenje je upravičenec (tožnik) podal pritožbo, in sicer zoper zavrnilni del izdanega dovoljenja, kot izhaja iz pritožbe (stran 1), v kateri navaja, da ni jasno, zakaj je tožena stranka upravičencu dovolila vstop na območje umirjenega prometa na ... le v času med 5. in 10. uro ter opozorila na določilo prvega odstavka 65. člena Odloka Mestne občine Maribor o občinskih cestah (v nadaljevanju Odlok), ki ne predvideva časovne omejitve vstopa z vozili za vozila lastnikov oziroma najemnikov stanovanj, garaž ali poslovnih prostorov, ki se nahajajo v tem območju, pri čemer izpostavlja, da je sam lastnik stanovanja na navedenem območju. Zato meni, da mu kot upravičencu pripada pravica časovno neomejene vožnje s svojim vozilom na območju umirjenega prometa, saj je na navedenem območju tudi solastnik parkirnih prostorov kot splošnega skupnega dela te stavbe na navedenem območju nahajajočih na parc. št. z ID znakom ... 21361/1, kateri pripadnost izkazuje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. N 140/2019, pri čemer je ta postopek zaznamovan tudi v zemljiški knjigi. V pritožbi predlaga, da se izpodbijano dovoljenje spremeni tako, da mu je kot upravičencu v obravnavanem območju dovoljena vožnja z njegovim osebnim vozilom 24 ur na dan.

3. V pritožbi je upravičenec (tožnik) še izpostavil, da izpodbijano dovoljenje nima razlogov za odločitev, kot izhajajo iz izreka.

4. Z odločbo št. 3712-258/2020-2 z dne 1. 6. 2020 je župan Mestne občine Maribor (MOM) pritožbo v delu zavrnitve časovno neomejene vožnje zavrnil in izpostavil, da je v predmetnem postopku treba uporabiti tudi 66. člen Odloka, na katerega se sklicuje pritožnik, saj Odlok v petem odstavku 66. člena določa, da smejo v varovano območje umirjenega prometa zapeljati vozila lastnikov oziroma najemnikov stanovanj, garaž ali poslovnih prostorov 24 ur na dan le, kolikor imajo zagotovljen parkirni prostor na dvorišču, v nasprotnem primeru pa lahko vršijo dostavo samo v dostavnem času iz dostavnih mest. Pri tem pristojni organ (Urad za komunalo, promet in prostor MOM) izda upravičencem dovoljenje, v katerem navede pogoje s pravili dovoza.

5. Iz drugostopenjske odločbe nadalje izhaja, da je MOM dne 16. 12. 2019 izdala odločbo št. 37100-1/2019-119 za ureditev prometnega režima z vzpostavitvijo prometne signalizacije na območju ... ulice, na odseku med ... in ... cesto, z namenom omejiti promet posameznim vrstam motornih vozil in vozilom, potrebnim za oskrbo območja.

6. Pod odstavkom A citirane odločbe se je izvedla sprememba prometnega režima z vzpostavitvijo signalizacije, pod odstavkom B pa je omogočen dostop posameznim upravičencem oziroma vozilom, pri čemer je za predmetno zadevo pomembna 3. alinea 2. točke B odstavka, ki določa, da se upravičencem izda posebno dovoljenje za vozila stanovalcev na tem območju, in sicer kot neomejen dostop vsem, ki imajo možnost parkiranja vozil na lastnem zemljišču, sicer pa v dostavnem času. Pritožbeni organ ob tem zaključuje, da je 3. alinea 2. točke B odstavka citirane odločbe v skladu s petim odstavkom 66. člena Odloka.

7. Glede pritožbenih navedb o teku sodnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. N 140/2019, tožena stranka v drugostopenjski odločbi pojasnjuje, da navedeni nepravdni postopek še ni pravnomočno zaključen, zaradi česar je v trenutku odločanja na sporni parceli z ID znakom ... 2136/1 vknjižena lastninska pravica do celote v korist MOM.

8. V izpodbijani odločbi pa drugostopenjski organ priznava, da izdano izpodbijano dovoljenje nima razlogov glede svoje odločitve, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka in jo zato dopolnjuje v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP ter navaja, da pritožnik nima možnosti parkiranja vozila na lastnem zemljišču, kar predstavlja pogoj za pridobitev dovoljenja za 24 urni vstop v območje spremenjenega prometnega režima oziroma nima dostopa do funkcionalnega zemljišča z možnostjo parkiranja vozila izven javne prometne površine iz ... ulice v Mariboru, zaradi česar tudi ni upravičen do dostave v območju spremenjenega prometnega režima tudi izven dostavnega časa. Pritožbeni organ meni, da je z navedeno obrazložitvijo odpravil izostanek navedbe odločilnega razloga, ki bi ga sicer moral navesti organ prve stopnje ob izdaji dovoljenja. Glede ostalega je pritožbeni organ ugotovil, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in tudi ni bilo prekršeno materialno pravo. Kršitev pravil upravnega postopka, ki pa jo je ugotovil, pa je odpravil skladno s prvim odstavkom 251. člena ZUP.

9. Tožnik vlaga tožbo s prošnjo prednostne obravnave in navaja, da je lastnik stanovanja v objektu na naslovu ... ulica 6, do katerega je s svojim avtomobilom prosto dostopal in tudi parkiral na njegovem območju ter da so etažni lastniki zaradi namere toženke, da poseže v njihovo lastnino, pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pokrenili postopek določitve tem stavbam pripadajočega zemljišča (tudi parkirnih mest), ki se vodi pod opr. št. N 140/2019, zaradi česar je spor zaznamovan tudi v zemljiški knjigi na parcelah, ki jim pripadajo v celoti ali deloma. Tožeča stranka izpostavlja, da je tožena stranka izvršujoč svojo oblastno moč posegla v lastninsko pravico etažnih lastnikov in na njihovo parkirno mesto ter jih omejila pri izvrševanju svoje lastninske pravice, zaradi česar je izdano dovoljenje, ki omejuje tožnika v uporabi območja umirjenega prometa zgolj v času med 5. in 10. uro neutemeljeno, saj je z vlogo z dne 12. 2. 2020 zahteval izdajo dovoljenja za vsakodnevno vožnjo in ustavljanje vozila na ... v Mariboru brez časovne omejitve, ker bi v nasprotnem lahko izpodbijana odločitev posegla v njegovo lastninsko pravico, ki jo izvršuje na stanovanju. Posebej izpostavlja, da toženka v svoji odločitvi ni navedla razlogov delne zavrnitve, kakor tudi, da v skladu s prvim odstavkom 65. člena Odloka MOM o občinskih cestah ni mogoče omejiti dovoza kadarkoli v 24. urnem obdobju dneva etažnim lastnikom, saj bi takšen poseg predstavljal nedopusten poseg v njihovo pravico do zasebne lastnine.

10. Tožeča stranka izpostavlja, da je tožena stranka tudi v postopku pred pritožbenim organom očitno vodila ugotovitveni postopek, v okviru katerega pa ji ni bila zagotovljena pravica do izjave, ki jo posamezniku priznava Ustava RS, in sicer o pravicah in obveznostih, o katerih se odloča v postopku, saj tožena stranka pred izdano odločitvijo vlagatelju ni pojasnila na podlagi česa, kako in zakaj bo odločala, zaradi česar bi morala tožeči stranki nujno dopustiti, da se opredeli do vsakega pravno relevantnega argumenta, pri čemer prvostopni organ ni izvedel ugotovitvenega postopka in tudi ne pojasnil razloga za zavrnilni del tožnikovega zahtevka, drugostopni organ pa je brez lastnega ugotavljanja dejanskega stanja v okviru katerega bi dal tožniku možnost sodelovanja v postopku in možnost izjave odločil o pritožbi, zaradi česar je toženka nedopustno posegla v tožnikovo pravico do izjave. Tožeča stranka še izpostavlja, da omejitev, ki jo je postavila tožena stranka glede časovno omejenega dostopa predstavlja celo strožjo ureditev za lastnike stanovanj, kot za tiste, ki imajo kjerkoli na navedenem območju zagotovljen parkirni prostor, zato meni, da gre za nesorazmeren poseg v ustavno pravico etažnih lastnikov na ... in ... do zasebne lastnine in skupne lastnine na stavbam pripadajočih zemljiščih.

11. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke z dne 18. 2. 2020 odpravi ter da tožeči stranki povrne stroške tega postopka.

12. Glede na intenzivnost posega v tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine in njegovo trajanje, sodišče istočasno naproša za posebej hitro, prednostno, reševanje predmetne zadeve.

13. Tožena stranka je sodišču predložila predmetni upravni spis in odgovorila na tožbo, pri čemer se je v svojem odgovoru sklicevala na svoje navedbe v obeh izpodbijanih odločbah in dodatno izpostavila, da postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru glede lastništva pripadajočega zemljišča spornih parkirnih prostorov pod opr. št. N 140/2019 še ni pravnomočno zaključen.

14. Glede sklicevanja tožeče stranke na prvi odstavek 65. člena Odloka MOM pa navaja, da je potrebno uporabiti tudi 66. člen Odloka, ki v petem odstavku določa, da smejo v varovano območje umirjenega prometa zapeljati vozila lastnikov oziroma najemnikov stanovanj, garaž ali parkirnih prostorov 24 ur na dan le, kolikor ima zagotovljen parkirni prostor na dvorišču, v nasprotnem primeru pa lahko vršijo dostavo samo v dostavnem času iz dostavnih mest. 15. Dodatno še izpostavlja, da je Urad za komunalo, promet in prostor dne 16. 12. 2019 izdal odločbo št. 37100-1/2019-119 za ureditev prometnega režima s postavitvijo prometne signalizacije na območju ..., na odseku med ... in ...., z namenom omejiti promet posameznim vrstam motornih vozil in vozilom potrebnim za oskrbo območja in pojasnil pomen odstavkov A citirane in B citirane odločbe.

16. Tožena stranka izpostavlja, da tožeča stranka nima možnosti parkiranja vozila na lastnem zemljišču, kar predstavlja pogoj za pridobitev dovoljenja za 24 urni vstop v območje spremenjenega prometnega režima, zaradi česar tudi ni upravičena do dostave v območju spremenjenega prometnega režima tudi izven dostavnega časa in predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne.

17. Tožbi se ugodi.

**Glede prednostne obravnave zadeve.**

18. Sodišče je zaradi predloga stranke in narave predmetne zadeve, ki zadeva večje število stanovalcev na območju ... (glede na Odločbo MOM z dne 16. 12. 2019), ki so morebiti omejeni v nemotenem izvrševanju svoje lastninske pravice v zvezi z dostopom do lastnih stanovanj zadevo, v skladu z drugim odstavkom 13. a člena Zakona o sodiščih, obravnavalo kot prednostno zadevo po vsebini.

**Ad I**

19. Med strankama je nesporno, da je tožeča stranka dne 12. 2. 2020 podala vlogo za izdajo dovoljenja za vožnjo in ustavitev vozila na območju ..., ter da je bilo tožeči stranki dne 18. 2. 2020 izdano izpodbijano dovoljenje.

20. Med strankama tudi ni sporno, da je tožena stranka določila upravičenost vožnje tožeči stranki na ... v času med 5. in 10. uro (točka 1 izreka) in prepoved parkiranja ( točka 3 izreka).

21. Med strankama pa je sporno ali tožeči stranki pripada vstop na navedeno območje za čas 24 ur (neomejeno), kakor tudi parkiranje na navedenem območju.

22. Sodišče po vpogledu v izpodbijano dovoljenje tožene stranke pritrjuje navedbam tožeče stranke, da je navedena odločba (dovoljenje) prve stopnje neobrazložena, zaradi česar je bila kršena pravica do izjave, ki se pa v tem konkretnem primeru ne more nadomestiti zgolj z obrazložitvijo v odločbi pritožbenega organa, saj iz obrazložitve odločbe organa II. stopnje izhaja, da je bilo dovoljenje izdano zgolj v omejenem obsegu zaradi spremembe prometnega režima na podlagi Odločbe MOM z dne 16. 12. 2019, ki tožeči stranki ni bila vročena1 in torej stranki v postopku ni bila dana možnost izjave v zvezi z uporabljeno odločbo. Odločba očitno tudi ni bila javno objavljena, da bi se tožeča stranka z njo imela možnost seznaniti.

23. Pri navedenem sodišče še izpostavlja, da se določbe 248. člena ZUP sicer lahko uporabljajo, kadar organ spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji storjene določene pomanjkljivosti, vendar ne bistvene ali če je izrek zakonit vendar obrazložen z napačnimi razlogi, in nato v odločbi navede pravilne razloge (2. in 3. odstavek 248. člena ZUP), vendar v navedeni zadevi in obrazložitvi ne gre za nebistvene pomanjkljivosti, niti ne za napačno obrazložitev, saj obrazložitve glede bistvenih razlogov odločitve v odločbi (dovoljenju) organa prve stopnje sploh ni. Gre za specifično situacijo na novo urejenega prometnega režima, o katerem tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen in se zato o njem ni mogel izjaviti.

24. Držijo navedbe tožene stranke, iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje, da lahko, v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, kadar ugotovi, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, te odpravi , vendar je navedeno mogoče odpraviti zgolj z dopolnitvijo postopka2, ki pa ga ni mogoče storiti na način, da stranki ni omogočena pravica do izjave. Kršitve pravice do izjave ni mogoče odpraviti zgolj z dodano obrazložitvijo v postopku pred organom druge stopnje. Iz odločbe organa druge stopnje namreč izhaja, da je kot podlago svoji dopolnitvi obrazložitve uporabil Odločbo MOM z dne 16.12.2019, s katero se tožeča stranka ni imela možnosti seznaniti niti izjaviti, zaradi česar ji je bila v postopku kršena pravica do izjave.

25. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, navedeno pa lahko poda samo, kolikor je postopek voden skladno z zakonom in kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.

26. Pritrditi je namreč tožeči stranki, da tožena stranka v izpodbijanem dovoljenju pod točko 1 in 3 v obrazložitvi ni pojasnila, zakaj je tožečo stranko omejila v uporabi oziroma dostavi vozila in zakaj je v 3. točki izrekla prepoved parkiranja na omenjeni prometni površini v območju spremenjenega prometnega režima, zaradi česar se navedenega izpodbijanega dovoljenja ne da preizkusiti.

27. Tožena stranka pa je očitno v okviru pritožbenega postopka ugotavljala tudi okoliščine lastništva stanovanja vlagatelja vloge za izdajo dovoljenja za vsakodnevno vožnjo/ustavitve vozila na ... od 00 do 24, glede na izdano odločbo št. 37100-1/2019-119 z dne 16. 12. 2019, pa vlagatelju kot stranki postopka ni omogočila, da se o navedenem izjavi, niti da bi morebiti vlagatelj dokazoval pogoje (npr. morebitno razpolaganje s parkiriščem v garažni hiši), katere tožena stranka navaja glede na 66. člen Odloka MOM.

28. Tako bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo dala pravico do izjave vlagatelju glede vseh zgoraj navedenih dejstev, kasneje pa bo morala svojo odločitev ustrezno obrazložiti v novo izdani odločbi oziroma dovoljenju.

**Ad II**

29. Sodišče v preostalem zavrača tožbeni zahtevek tožeče stranke, saj je tožeča stranka že v okviru pritožbenega postopka pritožbo vložila le zoper zavrnilni del izdanega dovoljenja, ki pa se nanaša na točki 1 in 3 izreka dovoljenja z dne 18. 2. 2020, zaradi česar zoper celotno izdano dovoljenje ni mogoče vložiti tožbe v tem upravnem sporu in je sodišče tožbo v preostalem delu zavrglo.

30. Na podlagi vsega navedenega je sodišče, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ugodilo tožbenemu zahtevku, saj so bila v postopku pred izdajo upravnega akta kršena pravila postopka in je šlo tako za bistveno kršitev določb postopka, kar bi lahko utegnilo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, v posledici pa tudi na pravilno ugotovljeno dejansko stanje.

31. Sodišče je, na podlagi 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, saj je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja kršitve pravil postopka v upravnem odločanju.

**Ad III**

32. Ker je bila zadeva rešena na seji senata, stranka pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, tožeči stranki pripadajo tudi stroški postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Vrnitev sodne takse pa odredi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah).

33. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožnica pa je zahtevala povrnitev stroškov zastopanja po odvetniku, je sodišče presodilo, da ji mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in 2. odstavka 3. člena Pravilnika vrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR.

1 Med naslovniki za vročitev predmetne odločbe ni tožnika. 2 čl. 251 ZUP Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.