Jedro

Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je mogoča v primeru, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Takšno nepravilno ravnanje upravnega organa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled le, ko je uporaba predpisa povsem jasna in nedvoumna ter sama po sebi ne omogoča različnih razlag niti v povezavi z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru presoja očitne kršitve materialnega prava dejansko postaja presoja o nepravilni uporabi materialnega prava, kar sodi v pristojnost odločanja v okviru rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, številka 35607-18/2010-4 z dne 30. 7. 2010 se odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z istim upravnim aktom, številka 35607-18/2010-4 z dne 30. 7. 2010, izdala sklep, s katerim je pritožbe različnih občinskih komunalnih podjetij zavrgla in odločbo, ki je predmet upravnosodne presoje, s katerim je odločila, da se okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine Agencije Republike Slovenije za okolje, številka 35458-21/2010-10 z dne 23. 6. 2010, po nadzorstveni pravici razveljavi. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prvostopenjski upravni organ na zahtevo družbe A. d.o.o., izdal okoljevarstveno dovoljenje (dalje OVD) za vnos umetno pripravljene zemljine, tipa UZ tip VE1 v skupni količini 54.000 m? po postopku predelave z oznako F10 za nasipavanje spodnjih plasti zemljišča na zemljišču s parcelnimi številkami 405/1, 405/2, 405/6 vse k.o. …. Pravni temelj je v prvem odstavku 6. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, številka 34/08), ki določa, da se lahko obremenijo tla z vnosom umetno pripravljene zemljine, če vsebnost parametrov v zemljini ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 3, ki je sestavni del iste uredbe, in če se fizikalno kemijske lastnosti zemljine ne razlikujejo od lastnosti iz priloge 4, ki je sestavni del iste uredbe. Obveznosti imetnika dovoljenja v zvezi z deli so določena na podlagi določil 9. in 12. člena navedene uredbe, čas veljavnosti dovoljenja pa je določen na podlagi 82. člena Zakona o varstvu narave.

Odločitev o razveljavitvi OVD tožena stranka utemeljuje z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, številka 59/07), ki določa v prvem odstavku 19. člena, da je na notranjih območjih (območjih iz tretjega odstavka 2. člena), prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 označen z oznako „-“. V tabeli 1.4, ki je sestavni del navedene uredbe je pod zaporedno številko 15 z oznako „-“ označena uporaba blata iz čistilnih naprav. Zemljišče s parcelnimi številkami 405/1, 405/2 in 405/6 k.o. … je po navedenem odloku v III. vodovarstvenem območju in zato velja za to zemljišče prepoved uporabe blata iz čistilnih naprav. Prvostopenjski upravni organ je kljub temu, da je bilo znano iz Ocene kakovosti umetne zemljine (ZZ tip VE1) v sestavi zemeljski izkop … in obdelano blato …, ki ga je izdelal B d.o.o., da predmetna zemljina vsebuje tudi blato iz čistilne naprave, izdal OVD, in tako ni upošteval navedenega določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja.

Nadalje tožena stranka odločitev utemeljuje še z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, številka 34/08), ki določa v prvem odstavku 6. člena, da se lahko tla obremenijo z vnosom umetno pripravljene zemljine, če vsebnost parametrov v zemljini ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 3, in če se fizikalno-kemijske lastnosti zemljine ne razlikujejo od lastnosti iz priloge 4 iste uredbe. Po prilogi 3 je dovoljena vsebnost parametra PCB 0,1 mg/kg s.s. in po prilogi 4 je parameter celotni fosfor (P cel) masni % s.s. manj kot 0,1. Iz že navedene ocene je razvidno, da je v predmetni umetno pripravljeni zemljini parameter PCB 0,5 mg/kg s.s. (dovoljen 0,1) in parameter celotni fosfor (P cel) 0,3 masni % s.s. (dovoljeno manj kot 0,1).

Okoljevarstveno dovoljenje je tožena stranka razveljavila po nadzorstveni pravici, na podlagi drugega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je z njim prekršen materialni zakon.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnih predpisov. Navaja, da tabela 1.4 kot priloga Uredbe o vodovarstvenem območju, za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja v poglavju I, obravnava posege v prostor pod skupnim imenom „gnojenje“. Točka 15 tega poglavja obravnava uporabo blata iz čistilnih naprav in tovrstni poseg na nobenem od notranjih vodovarstvenih območjih ni dovoljen. Takega posega v prostor tožeča stranka ni načrtovala za izvedbo in zanj tudi ni pridobivala potrebnega OVD, ker se za ta postopek uporablja Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, številka 62/08), samo blato pa mora biti v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, številka 62/08) obdelano, za kar je treba v skladu z zadnjo navedeno uredbo pridobiti OVD za predelavo odpadkov po postopku z oznako R3. Blato iz čistilne naprave je le ena od komponent predelano v umetno pripravljeno zemljino, ki se po postopku predelave odpadkov R10 vnaša v tla za ekološko izboljšanje stanja tal, in tak poseg ni gnojenje, temveč izvajanje gradbenih del z nasipavanjem oziroma spreminjanjem morfologije zemljišča, za kar je po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, številka 34/08) potrebno pridobiti OVD za vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v tla in slednje je tožeča stranka v upravnem postopku tudi pridobila.

V nadaljevanju podrobno razlaga produkte iz odpadkov, njihovo ekološko sprejemljivost in izpolnjevanje vseh predpisnih kriterijev. Odgovarja na navedbe v izpodbijani odločbi glede vsebnosti posameznih parametrov v zemljini in se ponovno sklicuje na mnenje B. d.o.o. in njihove ugotovitve glede izmerjenih vrednosti (presežni celokupni fosfor, njegovo uravnavanje in skupno koncentracijo PCB), kar pa ne dosega opozorilne emisijske vrednosti. Zaključuje, da je takšna zemljina ustrezna za nasipavanje spornih plasti zemljišča, kar je tudi v skladu z evropsko zakonodajo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je mogoča v primeru, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, številka 80/99 in naslednji, dalje ZUP), torej ko je bil materialni predpis glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabljen napačno. Za razliko od pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava (1. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), mora biti pri obravnavanem izrednem pravnem sredstvu ta kršitev očitna, torej takšna, da je že ob nespornem dejanskem stanju, ki ga je ugotovil upravni organ, mogoča drugačna uporaba materialnega predpisa. Takšno nepravilno ravnanje upravnega organa pa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled le v primeru, ko je uporaba predpisa povsem jasna in nedvoumna, in sama po sebi ne omogoča različnih razlag niti v povezavi z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru, pri presoji očitne kršitve materialnega prava, dejansko postaja presoja o njegovi nepravilni uporabi, kar pa spada v pristojnost odločanja v okviru rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.

V obravnavanem primeru je bilo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi dokaj zapletenega ugotovljenega dejanskega stanja vnosa umetno pripravljene zemljine (izdelava mnenj, analiz) uporabljenih več zakonskih in podzakonskih predpisov (uredb), tudi na način njihove medsebojne povezanosti in posledično razlage. Kot je razvidno iz „drugega“ dela razlogov izpodbijane odločbe (analiza dovoljene vsebnosti parametrov PCB in celotnega fosforja), na kar opozarja tudi tožeča stranka, temelji razlaga tožene stranke na drugačni presoji dejanskega stanja (ki ga v razlogih navaja) vnosa umetno pripravljene zemljine z delno vsebnostjo mulja iz komunalnih čistilnih naprav v tla. Glede na to, da takšen vnos tožena stranka obravnava kot gnojenje (okoljevarstveno dovoljenje sicer v izreku glasi na vnos umetno pripravljene zemljine in ne gnojenje), kar pa že predstavlja ugotovitev drugačnega dejanskega stanja (dovoljena vsebnost parametra PCB) in s tem posledično uporabo drugih, predvsem podzakonskih predpisov, gre med strankama tega postopka za različno razlago dejanskega stanja. To je razvidno tudi iz vsebinskih tožbenih navedb tožeče stranke v zvezi s komponentami umetne zemljine in vrednostjo škodljivih parametrov. Ker je med strankama postopka sporna razlaga dejanskega stanja in posledično pravilna uporaba predpisanih določb, se po nadzorstveni pravici odločba o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, iz zgoraj navedenih razlogov, ne more razveljaviti.

Sodišče je izpodbijani akt odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), ker zakon (ZUP) ni bil pravilno uporabljen (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni podana pravna podlaga za odločanje po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 274. člena ZUP), je izpodbijano odločbo zgolj odpravilo.