Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kako je tožena stranka ugotovila, da se tri zemljišča v k.o. A. v lasti tožeče stranke nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, in da se ostala zemljišča v k.o. B. ne nahajajo znotraj tega območja, oziroma da na njih ni nasipov kanalov prekopov jezov in drugih naprav za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje. Ker izpodbijana odločba takšne obrazložitve ne vsebuje, ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Murska Sobota, št. 4213-207/2010 (10024-07) z dne 23. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo se je vlogi tožeče stranke za oprostitev upoštevanja katastrskega dohodka zemljišč v davčno osnovo od katastrskega dohodka delno ugodilo, in sicer se zavezancu v davčno osnovo od katastrskega dohodka od leta 2010 dalje ne všteva katastrski dohodek zemljišč, ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov, za naslednje parc. št.: 3624, 3625, 3626, vse k.o. A., zavezancu se za davčno osnovo od katastrskega dohodka od leta 2010 všteva katastrski dohodek za vsa ostala zemljišča iz vloge, ki se nahajajo v k.o. B. 2. Tožnik je z vlogo z dne 30. 6. 2010 zaprosil za oprostitev vštevanja katastrskega dohodka od zemljišč v davčno osnovo od katastrskega dohodka na podlagi 2. in 3. točke 73. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za parcelne številke po seznamu, ki so sestavni del vloge in niso posebej navedene v sami odločbi zaradi večjega števila parcel, ki pa se nahajajo znotraj dveh katastrskih občin. V navedeni določbi je določeno, da se ne glede na prvi odstavek 71. člena ZDoh-2, v davčno osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski dohodek zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje, in zemljišč, ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov.

3. Prvostopni organ je na podlagi zavezančeve vloge zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo Republike Slovenije za okolje, Urad za opravljanje z vodami, Oddelek porečja reke Mure (v nadaljevanju Agencija) za strokovno mnenje o upravičenosti do olajšave. Agencija je v svojem mnenju št. 35500-1224/2010-2 z dne 26. 8. 2010 zapisala, da ležijo vse parcele iz zavezančeve vloge za k.o. B. na območju tako imenovanih redkih in katastrofalnih poplav. Območje, kjer ležijo te parcele je naravni retenzijski prostor, kjer v času visokih voda prihaja do prelivanja voda izven vodnih zemljišč. Ker na zemljiščih iz vloge v k.o. B. ni nobenih objektov in naprav iz 2. točke 73. člena ZDoh-2, zemljišča pa tudi ne ležijo znotraj visokovodnih nasipov, ker na tem območju visokovodnih nasipov ni, zavezanec za ta zemljišča ne izpolnjuje pogojev za oprostitev akontacije dohodnine od katastrskega dohodka. Oprostitev pa se prizna za zemljišča v k.o. A., parc. št. 3624, 3625 in 3626, ker ležijo znotraj visokovodnih nasipov.

4. Tožnikovo pritožbo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da tožnik v vlogi za uveljavljanje oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka ni navedel javne evidence iz katere je razvidna upravičenost do oprostitve, oziroma k vlogi ni priložil dokazil, ki dokazujejo upravičenost do oprostitve. Zato je davčni organ zaprosil Agencijo za strokovno mnenje o upravičenosti zavezanca do omenjene olajšave. Na podlagi strokovnega mnenja je davčni organ odločil, da zavezanec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev akontacije dohodnine od katastrskega dohodka na vseh zemljiščih v k.o. B., ker na teh zemljiščih ni nobenih objektov in naprav iz 2. točke 73. člena ZDoh-2, zemljišča pa tudi ne ležijo znotraj visokovodnih nasipov, ker na tem območju ni visokovodnih nasipov (3. točka 73. člena ZDoh-2). Davčni organ je torej sprejel odločitev na podlagi strokovnega mnenja pristojnega organa, ki je davčnemu organu posredoval podatke o parcelah, ki ležijo znotraj poplavnih oziroma visokovodnih nasipov. Tudi tožnik v pritožbi v zvezi s tem ne navaja oziroma ne prilaga nobenih dokazil iz katerih bi bili razvidni podatki, ki bi opravičevali oprostitev.

5. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker se ne strinja z izpodbijano odločbo in ker obstajajo pravni in materialni dokazi, ki so mu v prid. Predlaga, da sodišče razpiše glavno obravnavo in da (smiselno) tožbi ugodi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal oprostitve iz naslova katastrskega dohodka zemljišč po 2. in 3. točki prvega odstavka 73. člena ZDoh-2. Izpodbijana odločba temelji na dopisu Agencije z dne 26. 8. 2010, v katerem Agencija v zvezi s posredovanjem podatkov glede lege kmetijskih zemljišč tožeče stranke, pošilja pregledne karte iz katerih se lahko ugotovi, da parcele tožeče stranke ležijo znotraj poplavnega območja reke Mure in reke Ledave. Vse te parcele se nahajajo na območju tako imenovanih redkih in katastrofalnih poplav. Samo območje, kjer ima lastnik zemljišča, je naravni retenzijski prostor, kjer v času visokih vod prihaja do prelivanja voda izven vodnih zemljišč. Na podlagi tega dopisa, ki ga tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ imenujeta strokovno mnenje, je bilo z izpodbijano odločbo vlogi tožeče stranke za oprostitev vštevanja katastrskega dohodka zemljišč v davčno osnovo od katastrskega dohodka delno ugodeno za tri parcelne številke v k.o. A., ki naj bi ležale znotraj visokovodnih nasipov, v ostalem pa je bila vloga tožeče stranke zavrnjena kot neutemeljena. Tožnik že v pritožbi nasprotuje tem ugotovitvam ter navaja, kje se na bregu reke Mure nahajajo visokovodni nasipi, pa Ardovanski prekop, ki je prav tako visokovodni nasip in da so vsa zemljišča priobalni pas v smislu Zakona o vodah. Tožena stranka pritožbo zavrne kot neutemeljeno in se v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

9. Po presoji sodišča izpodbijana odločba nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Odločba je v skladu s pravno teorijo konkretni individualni posamični upravni akt, ki se nanaša na določeno upravno zadevo ter je z njo meritorno odločeno o zahtevku stranke. Odločba je torej akt organa iz katerega se da sklepati na njegovo odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika o konkretni zadevi. Odločba mora zato obsegati obvezne sestavine kot to določajo 210. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Med drugim mora biti odločba tudi obrazložena kot je to predpisano v 214. členu ZUP. V skladu z navedeno določbo mora obrazložitev odločbe vsebovati dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru s presojo dokazov. Iz navedenega mora biti razvidno na kakšen način, na podlagi katerih dokazov, izpeljanih v postopku, je organ ugotovil dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev v upravni stvari. Organ je tudi dolžan razložiti zakaj ni upošteval navedb in predlogov, ki jih je dala stranka. Nadalje mora obrazložitev vsebovati navedbo in tolmačenje materialnih predpisov oziroma posameznih določb ter predpisov, ki so bili podlaga za odločitev ter pravno presojo in sklepanje, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekuje odločitev navedeno v dispozitivu odločbe. Če obrazložitev odločbe take vsebine nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, pa tudi sodišče v takšnem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.

10. V konkretnem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kako je tožena stranka ugotovila, da se tri zemljišča v k.o. A. v lasti tožeče stranke nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, in da se ostala zemljišča v k.o. B. ne nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, oziroma da na njih ni nasipov kanalov prekopov jezov in drugih naprav za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje (2. in 3. točka prvega odstavka 73. člena ZDoh-2). Iz mnenja Agencije in priloženih kart, navedeno namreč ni razvidno. Odgovor Agencije tožeči stranki tudi ni bil posredovan v izjasnitev. Tožnik je zato v pritožbi ugovarjal ugotovitvam, ki so bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, česar pa drugostopenjski organ v svoji odločitvi prav tako ni obrazložil oziroma ni odgovoril na pritožbene navedbe. Ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so bili odločilni za odločitev namreč morajo biti navedeni v odločbi. Ker izpodbijana odločba takšne obrazložitve ne vsebuje, ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi narekujejo odpravo take odločbe.

11. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru kršila pravila postopka ter je to vplivalo na zakonitost odločitve, je tožbi ugodilo ter odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo odločitev obrazložiti v skladu z določbami ZUP.

12. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.