Jedro

Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožba tožeče stranke z dne 28. 12. 2021 nima pravnih učinkov in se zavrže. V obrazložitvi je navedlo, da je tožeča stranka po svoji pooblaščenki zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi motenja posesti. Slednja je v odgovoru na tožbo izpostavila dvom v tožnikovo pravdno sposobnost ob vložitvi tožbe in v zmožnost razumevanja podeljenega pooblastila pooblaščenki, sklicujoč se na dne 12. 1. 2022 izdani sklep pod opr. št. I K 8512/2019 Okrajnega sodišča v Kopru, s katerim je bil tožniku izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljena na prostosti za obdobje dveh let zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere tožnik ne more razumeti pomena svojih dejanj. Kasneje se je v zvezi z izraženim dvomom sklicevala tudi na pravdni postopek pred istim sodiščem pod opr. št. P 15/2021 zaradi priposestvovanja stvarne služnosti, v katerem je bilo na podlagi izvedenskega mnenja prof. dr. Petra Preglja ugotovljeno, da tožeča stranka zaradi psihične motnje, FO3 neopredeljene demence ter ugotovljene trajne okrnjenosti višjih živčnih funkcij na več področjih hkrati, kar pomembno krni tožnikovo funkcioniranje, ni bila sposobna razumeti pravnih posledic vložitve tožbe ter da ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi v primeru sprejemanja odločitev ter izraziti svojo voljo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na obe izvedenski mnenji, nato zaključilo, da je bilo izvedensko mnenje v P 15/2021 sicer izdelano dne 6. 5. 2022, vendar iz sklepa I K 8512/2019 z dne 12. 1. 2022 izhaja, da je (tudi) izvedenec psihiatrične stroke dr. Dragan Terzič v izvedenskem mnenju z dne 15. 3. 2019 ugotovil pri tožniku prisotno simptomatiko zmerne oblike neopredeljene demence in depresivne motnje, zaradi česar v obravnavanem obdobju ni imel v oblasti svojega ravnanja in ni razumel pomena svojih dejanj; s takšnimi ugotovitvami o tožnikovem duševnem stanju je štelo za pokrito časovno obdobje med vložitvijo tožbe in danim pooblastilom (5. 11. 2020). Ker tožba poslovno in pravdno nesposobne osebe ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov, je o tem pravnem dejstvu, za katerega je štelo, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, izdalo ugotovitveni sklep ter tožbo zavrglo po 5. odstavku 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje tožeča stranka, ki citirani sklep v uvodu izpodbija zaradi zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 2. tč. 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 339. in 340. členom ZPP), v vsebinskem delu pa se sklicuje tudi na napačno uporabo materialnega prava (čl. 341 ZPP). Navaja, da je zavrženje tožbe preuranjeno in tudi postopkovno nepravilno, ker sloni na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja zaradi nepravilno upoštevanega izvedenskega mnenja dr. Dragana Terziča z dne 15. 3. 2019, pridobljenega za potrebe drugega (kazenskega) postopka, ki sploh še ni pravnomočno zaključen, in ob tem, ko dokazov iz drugih postopkov (kazenskega postopka opr. št. I K 8512/2019 ali pravdnega postopka opr. št. P 15/2021) zaradi neobstoja soglasja pravdnih strank o uporabi izvedenskega mnenja ni mogoče upoštevati kot dokaza v predmetnem postopku, saj je s tem kršeno načelo kontradiktornosti postopka. Tožeči stranki je bila z uporabo izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka kršena njena pravica do izjavljanja, poleg tega pa iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi tožeča stranka kadarkoli podala soglasje k uporabi katerega od obeh izvedenskih mnenj, zaradi česar je bilo posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje glede obstoja poslovne sposobnosti tožeče stranke ob vložitvi tožbe dne 28. 12. 2021, izpodbijani sklep pa je nepravilen in nezakonit. Tudi če bi se izpodbijani sklep opiral zgolj na mnenje izvedenca dr. Petra Preglja z dne 6. 5. 2022, slednje ne dokazuje poslovne sposobnosti tožeče stranke na dan vložitve tožbe, saj je bilo izdelano kasneje in iz njega izhaja zgolj duševno stanje tožeče stranke na dan izdelave tega mnenja, medtem ko je bila tožeča stranka na dan vložitve predmetne tožbe prisebna in je razumela posledice in pomen pravnih ravnanj, ta domneva pa s kasnejšim izvedenskim mnenjem dr. Petra Preglja za konkretni pravdni postopek, ki je vzročno-posledično zelo enostaven, ni bila izpodbita. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožbo vložila poslovno nesposobna oseba, čeprav poslovna sposobnost tožeči stranki nikoli ni bila odvzeta, niti tožena stranka tega ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je tožbo nepravilno zavrglo tudi zaradi napačne uporabe 5. odst. 81. člena ZPP. Tudi če bi sodišče štelo, da tožeča stranka nima pravdne sposobnosti, bi moralo zahtevati, da takšni osebi CSD postavi skrbnika, ki lahko že opravljena procesna dejanja odobri, oziroma ukreniti, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (81. člen ZPP), lahko pa bi tožeči stranki postavilo tudi začasnega zastopnika (82. člen ZPP). Ker pomanjkanje poslovne sposobnosti na podlagi določb 81. in 82. člena ZPP ni takšna pomanjkljivost, da bi onemogočala nadaljnjo pravdo, saj se lahko sanira, je bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka; izpodbijani sklep je tudi iz tega razloga nepravilen in nezakonit, navedena kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožbene navedbe o kršitvi načela kontradiktornosti šteje za zgrešene, glede na to, da se za tožbo, ki nima pravnih učinkov, šteje, da ni bila nikoli vložena, pravdni postopek, ki se sicer začne z vložitvijo tožbe, pa ni bilo pričet. S stališčem tožeče stranke, da naj bi bilo njegovo duševno zdravje na dan vložitve tožbe drugačno kot v času izdelave izvedenskega mnenja izvedenca Preglja, katero ni edini dokaz, se ne strinja, saj je bila tožba vložena samo štiri mesece pred izdelavo mnenja. Obstoj pravdne sposobnosti predstavlja procesno predpostavko, v zvezi s čimer lahko sodišče po uradi dolžnosti izvede določene dokaze. Ker se procesna nesposobnost tožnika nanaša na dan vložitve tožbe, so neutemeljene navedbe v smeri postavitve zakonitega zastopnika oz. skrbnika, ki ne more sanirati neobstoja pravnih učinkov vložene tožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdna sposobnost stranke1, ki je udeležena v pravdnem postopku, je ena od temeljnih predpostavk za vodenje pravde, in na njen obstoj je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka, kot to določa 80. člen ZPP. Ker procesno nesposobne stranke praviloma niso sposobne učinkovito skrbeti za varstvo svojih pravic, je dolžno sodišče v primeru okoliščin, ki jih zazna samo ali če nanje opozori katera od pravdnih strank, in če vzbujajo dvom o njenem obstoju, ugotoviti, ali je oseba dejansko procesno sposobna. V ta namen lahko izvaja dokaze, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, vendar pa mora, kot to dodaja pritožbeno sodišče2, tudi glede slednjih spoštovati zakonske pogoje glede njihove uporabe (čl. 219 a ZPP), če gre za v drugih zadevah pridobljena izvedenska mnenja, in zagotavljati kontradiktornost postopka.

6. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se je tožeča stranka imela možnost izjasniti o izvedenskem mnenju izvedenca prof. dr. Petra Preglja, pridobljenega v okviru postopka P 15/20213, na katerega se je sklicevala tožena stranka tekom sedaj obravnavanega pravdnega postopka in mnenje tudi priložila. Svojo pravico do izjave je tudi realizirala, ko se je vsebinsko opredelila do mnenja. Prvostopno sodišče je nanj kot na enega od obeh izvedenskih mnenj oprlo svojo odločitev o pravdni nesposobnosti tožeče stranke, ne da bi s tožečo stranko v okviru materialnoprocesnega vodstva predhodno razjasnilo, ali njene navedbe v vlogi z dne 28. 6. 2022, da mnenje za obravnavani postopek zaradi različnih vzročno posledičnih povezav v obeh postopkih ni uporabno, predstavlja nasprotovanje tožeče stranke, da se citirano izvedensko mnenje kot izvedensko mnenje uporabi tudi v sedaj obravnavanem postopku4. Kar zadeva drugo, v kazenskem postopku pridobljeno izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče izpostavlja, da tožeča stranka sicer nima prav, ko meni, da je izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, mogoče uporabiti le, če je ta (drugi) postopek že pravnomočno končan. Vendar pa je takšno sicer napačno stališče pravno nepomembno, glede na utemeljeno pritožbeno grajo o uporabi izvedenskega mnenja dr. Dragana Terziča v pravdnem postopku brez soglasja tožeče stranke, glede na to, da v spisu ni najti podatkov, da se je imenovana o zaključkih slednjega5 v pravdnem postopku sploh imela možnost izjasniti še pred izdajo izpodbijane odločbe. Z uporabo obeh izvedenskih mnenj v obravnavanem pravdnem postopku kot podlag pri odločanju o pravdni sposobnosti tožeče stranke ter s sklicevanjem nanju v izpodbijanem sklepu, ne da bi dopustnost takšnega sklicevanja predhodno postopkovno utemeljilo, je glede na konkretno postopanje, ki pomeni kršitev določbe čl. 219 a ZPP, prvostopno sodišče tožečo stranko prikrajšalo za njeno pravico do izjave v postopku, saj gre za izvedenski mnenji, pridobljeni v drugem postopku, četudi je v obeh tožeča stranka sodelovala. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP je zato glede na odvzeto možnost tožeči stranki do izjave zaradi ugotovljene kršitve, kljub drugačnemu stališču tožene stranke, utemeljen. Prvostopno sodišče je posledično, opirajoč se na obe mnenji, preuranjeno odločilo o neobstoju pravdne sposobnosti tožeče stranke v času vložitve tožbe in pred tem danega pooblastila odvetnici, nakar je, glede na dikcijo 1. in 2. odstavka 81. člena ZPP, kljub temu, da gre za odpravljivo pomanjkljivost, tožbo, ob nadaljnji nepravilni uporabi materialnega prava, zavrglo, ne da bi izpeljalo predhodno potrebni postopek odprave pomanjkljivosti, ki jo je načeloma mogoče sanirati (čl. 81/5 ZPP)6. 7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in prvi odstavek 354. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno ugotoviti dejstva, pomembna za oceno o ne/obstoju pravdne sposobnosti tožeče stranke7, in sicer bodisi na podlagi v drugih postopkih pridobljenih izvedenskih mnenj, upoštevaje zakonske pogoje iz čl. 219 a ZPP, bodisi s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke ali z izvedbo drugih ustreznih dokazov, če za uporabo izvedenskih mnenj, pridobljenih v drugih postopkih, v pravdnem postopku, ne bo podlage. Ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti tožeče stranke bo moralo poskrbeti za tožnikovo ustrezno zastopanje v pravdnem postopku (čl. 78 ZPP), zaradi česar bo moralo ugotoviti8, ali je bil tožeči stranki že postavljen zakoniti zastopnik in ali je ta imel ustrezno dovoljenje, če je to potrebno, oz. če temu ni tako, postopati po čl. 81/2 ZPP9, in tožeči stranki v okviru podeljenega roka za odpravo pomanjkljivosti omogočiti pravilno zastopanje in posledično realizacijo zahtevanega pravnega varstva.

8. Vsebinskega sklopa okoliščin, ki tvorijo zaključek o ne/obstoju procesne sposobnosti, ob spoštovanju že citiranih zakonskih določil, ki narekujejo način nadaljnjega postopanja pri odpravi odpravljivih pomanjkljivosti, ni dopustno prvič obravnavati šele v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče postavilo v položaj sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato ugotovljenih pomanjkljivosti glede na naravo in vsebino zadeve ne more odpraviti samo, saj ne more nadomestiti sklopa manjkajočih odgovorov in postopkov dejanske in pravne narave. Zato pritožbeno sodišče končne odločitve v zadevi ni moglo sprejeti. To lahko po naravi stvari v okviru novega odločanja stori le prvostopno sodišče, kar po oceni pritožbenega sodišča ne bo bistveno podaljšalo postopka. Prav tako ne bo bistveno poseženo v pravico pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na koncem leta 2021 vloženo tožbo, ki bi v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve pretehtala nad pravico do pritožbe.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje, v skladu s 3. odstavkom 165. člena v zvezi s členom 366 ZPP.

1 to je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (sama ali po pooblaščencu) 2 to je Višje sodišče v Celju, določeno kot pristojno pritožbeno sodišče na podlagi sklepa VS RS I R 148/2022 z dne 16. 11. 2022 3 ki teče med istima pravdnima strankama, kar pritožbeno ni bilo sporno 4 na kar bi sicer kazala vsebina navedb in pritožbene trditve o nepodanem soglasju 5 ki ga v pravdnem spisu ni 6 sklicujoč se na sicer neprimerljiva judikata VS RS II Dor 256/2017 z dne 5. 10. 2017 in VSL II Cp 204/2017 z dne 8. 3. 2017, ki se oba nanašata na situacijo v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva po procesno nesposobni osebi 7 tako v času podpisa pooblastila pooblaščenki kot v času vložitve tožbe in v obdobju po njej 8 s preverjanjem obstoja morebitnih glede tožeče stranke uvedenih ali že končanih postopkov za odvzem poslovne sposobnosti po določbah pred sedaj veljavnim Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP-1) veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ali za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po določbah ZNP-1 9 v smeri imenovanja (po sodišču ali preko pristojnega centra za socialno delo) skrbnika tožeči stranki ali začasnega zastopnika, upoštevaje določbe členov 81 in 82 ZPP ter določbe Družinskega zakonika (DZ) glede skrbništva,