Jedro

Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.

Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 21. 3. 2022 in odločba št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 14. 2. 2022 in da se tožniku kot zavarovalno oz. pokojninsko dobo šteje tudi čas od 1. 8. 1979 do 31. 8. 1979. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče zmotno zaključuje, da prispevki za tožnika v obdobju od 1. 8. 1979 do 31. 8. 1979 niso bili plačani iz delovnega razmerja. Pri tem pojasnjuje, da iz obračunskega lista izhaja, da so prispevki obračunani za opravljeno delovno razmerje, kar pomeni sinonim „za opravljeno delo“ in ne „iz delovnega razmerja“. Po mnenju sodišča delodajalec, na podlagi pravnega posla z dne 16. 7. 1979, tožnika tudi ni mogel prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj tožnik ni bil v delovnem razmerju. Tožnik se s takim razlogovanjem ne strinja. Meni, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, pri čemer pa naziv pogodbe ni bistven. V delu, ki se nanaša na plačilo prispevkov je sodba neobrazložena, zaključek sodišča pa nasprotuje vsebini listine oziroma obračunskega lista. Dikcija „plačilo prispevkov za opravljeno delovno razmerje“ pomeni plačilo prispevkov za opravljeno delo v delovnem razmerju oziroma za opravljene obveznosti (iz) delovnega razmerja. Taka dikcija ne dopušča razlage, da gre za drugo vrsto razmerja, npr. civilnopravno razmerje. Zaključki sodišča, da delodajalec tožnika na podlagi pravnega posla z dne 16. 7. 1979 ni mogel prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so brezpredmetni. Tudi če delodajalec tožnika ne bi mogel vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje, iz listinskih dokazov, to je obračunskega lista, nedvoumno izhaja, da so bili tožniku v vtoževanem obdobju obračunani prispevki iz delovnega razmerja. Prav tako je v vtoževanem obdobju veljala zakonska določba, da pogodbe o delu ni mogoče skleniti, če gre za delo oziroma naloge, za katere je treba skleniti delovno razmerje za določen čas. Sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Obenem priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje bistvene razloge tako, da jo je mogoče preizkusiti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 21. 3. 2022, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 14. 2. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za ugotovitev pokojninske dobe za obdobje od 1. 8. 1979 do 31. 8. 1979. 6. Kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, je potrebno zadevo presojati po določbi 129. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2, kjer je določeno, da se čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31. 12. 1999, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 187. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)3, 1. in 2. alinejo prvega odstavka 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)4 ter na 126. člen Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (v nadaljevanju: TZPZ)5. V omenjenem členu je določeno, da pokojninska doba po tem zakonu (TZPZ), na podlagi katere se pridobijo in uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsega čas prebit v zavarovanju od 1. 1. 1973, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah 63. do 64. člena tega zakona. V 63. členu pa je določeno, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec iz 18., 19. in 20. člena zakona prebil po dopolnjenem 15. letu starosti v delovnem razmerju, oziroma na delu, na podlagi katerega je bil obvezno zavarovan.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bil tožnik v spornem obdobju v delovnem razmerju. Da ne gre za delovno razmerje izhaja že iz sklenjene pogodbe o delu (priloga A6 sodnega spisa) z dne 16. 7. 1979. Pogodba o delu je bila sklenjena v skladu s členi 213 do 217 ZDR-77 med tožnikom in A., in sicer za opravljanje začasnih – občasnih del (knjigoveška dela). Pogodba o delu je bila sklenjena za čas od 1. 8. 1979 do 31. 8. 1979. Določeno je bilo plačilo za delo (20.00 DIN na uro) in posebej tudi, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja.

8. 213. člen ZDR-77 in naslednji členi govorijo o začasnem ali občasnem delu. Gre za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, določenih v samoupravnem splošnem aktu, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa, opravljajo pa se praviloma največ 60 dni v posameznem koledarskem letu. Tožnik je pogodbo sklenil potem, ko je dopolnil 15 let starosti. Glede obstoja delovnega razmerja se sklicuje zgolj na obračunski list, iz katerega naj bi izhajalo, da so bili prispevki plačani kot da je šlo za delovno razmerje.

9. Pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje sodišča prve stopnje, da obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico, v katero so se skladno z drugim odstavkom 14. člena ZDR-77 vpisali podatki o delavcu, njegovi izobrazbi, zaposlitvi in drugi podatki, določeni s posebnim predpisom.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki (na podlagi civilnopravnega razmerja), kot izhaja iz točke III pogodbe o delu. Skladno s 4. alinejo 1. člena ZDR-77 pa se šteje, da delavec, ki opravlja začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o delu, ni v delovnem razmerju po tem zakonu.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam nosi stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 5 Ur. l. SFRJ, št. 51/64 s spremembami.