Jedro

Tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka tožnika nedvoumno in brezpogojno. Tožbeni zahtevek tožnika je pripoznala zgolj z navedbo, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 pa mu je odprt nov bolniški stalež zaradi bolezni. Tožnik je tožbeni zahtevek v tožbi, glede začasne nezmožnosti za delo, oblikoval drugače, širše, kakor ga je pripoznala toženka, saj je zahteval, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 20. 8. 2014 dalje. Zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo le delno sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 314. členom ZPP, saj je bil le del tožbenega zahtevka zaradi pripoznave zrel za končno odločbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odpravilo odločbo št. ... z dne 18. 8. 2014 (I. točka izreka), v odločbi št. ... z dne 1. 9. 2014 pa v drugem odstavku izreka datum 19. 8. 2014 nadomestilo z datumom 24. 8. 2014. Drugi stavek tega odstavka je črtalo (II. točka izreka) in naložilo toženki, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 248,03 EUR (III. točka izreka).

Zoper II. točko izreka se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče s tem, ko je razsodilo, da se v odločbi z dne 1. 9. 2014, v drugem odstavku izreka, datum 19. 8. 2014 nadomesti z datumom 24. 8. 2014, ravnalo v nasprotju s pripoznavo tožbenega zahtevka z dne 27. 10. 2014, s katero je toženka pripoznala tožbeni zahtevek tako, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do vključno 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Sodišče je tako odločilo, da je tožnik od 9. 8. 2014 do 24. 8. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, toženka pa je pripoznala tožbeni zahtevek, da je tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 zaradi poškodbe pri delu. Sodišče bi moralo odločiti, da je tožnik od 9. 8. 2014 dalje nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu in razlog za odprtje bolniškega staleža z dne 25. 8. 2014 tako ni bila bolezen, temveč poškodba pri delu dne 11. 5. 2013. To izhaja iz obsežne medicinske dokumentacije, s katero razpolaga tudi toženka. Tožnik je pri padcu utrpel udarnino spodnjega dela hrbta in medenice, udarnino levega kolka in udarnino obeh kolen in bil v posledici tega hospitaliziran od 11. 5. 2014 do 14. 5. 2014, kot izhaja iz številih diagnostičnih preiskav in tudi iz mnenja prim. dr. A.A.. Priglaša pritožbene stroške.

Toženka je podala odgovor na pritožbo v katerem navaja, da predlogu pritožnika po spremembi izpodbijane sodbe nasprotuje. Zahtevku, da je tožnik od 9. 8. 2014 dalje nezmožen za delo, ni mogoče ugoditi, saj bi šlo v tem primeru za odločanje izven postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnik tudi ni zahteval priznanja bolniškega staleža v polnem delovnem času 8 ur dnevno od 9. 8. 2014. Toženka je pripoznala tožbeni zahtevek za začasno nezmožnost tožnika za delo od 20. 8. 2014 dalje, iz procesnih razlogov je bilo mogoče tožbeni zahtevek pripoznati zgolj tako, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Tožniku je bil dne 25. 8. 2014 s strani osebnega zdravnika odprt nov bolniški stalež, presoja zakonitosti le-tega ne more biti predmet tega postopka.

Pritožba je utemeljena Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe na podlagi pripoznave v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP), pri tem je upoštevajoč 2. odstavek 338. člena ZPP štelo, da se sodba ne podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oz. odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. V danem primeru pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami tega zakona izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Sodba na podlagi pripoznave se v skladu s 316. členom ZPP izda, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. V tem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi. Tega ne naredi, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), sodišče izdajo sodbe odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz 2. odstavka tega člena najprej dobijo obvestila. Pripoznava zahtevka pomeni toženčevo izjavo, da je tožnikov zahtevek utemeljen. S pripoznavo zahtevka toženec izjavi svojo voljo, da naj bo obsojen na tisto, kar tožnik zahteva s tožbo. Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, nedvoumna in brezpogojna.

Iz sodnega spisa izhaja, da tožena stranka ni pripoznala tožbeni zahtevek tožnika nedvoumno in brezpogojno. Tudi iz odgovora na pritožbo toženka navaja, da je tožbeni zahtevek tožnika pripoznala zgolj tako, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 25. 8. 2014 pa mu je odprt nov bolniški stalež zaradi bolezni.

Tožnik je tožbeni zahtevek v tožbi, glede začasne nezmožnosti za delo, oblikoval drugače, širše, kakor ga je pripoznala toženka, saj je zahteval, da se ugotovi, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 20. 8. 2014 dalje.

Do sedaj navedeno kaže na to, da ni šlo za nedvoumno in brezpogojno pripoznavo celotnega tožbenega zahtevka tožnika s strani tožene stranke, temveč, da se je pripoznava tožbenega zahtevka nanašala zgolj na to, da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v obdobju od 20. 8. 2014 do vključno 24. 8. 2014 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. V primeru, kakršen je ta, bi sodišče, na podlagi takšne pripoznave kvečjemu lahko izdalo delno sodbo v skladu s 314. členom ZPP, saj je bil le del tožbenega zahtevka zaradi pripoznave zrel za končno odločbo in bi v tem obsegu lahko sodišče prve stopnje stopnje (glede dela zahtevka) izdalo sodbo (delno sodbo).

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj se ugotovljene kršitve postopka, glede na naravo kršitev, ne morejo odpraviti na pritožbenem sodišču. V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče pridržalo odločitev o stroških postopka in so ti nadaljnji stroški postopka.