Jedro

Res so bila v sodni praksi (in tudi teoriji) zavzeta stališča, da v zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja delnega sklepa o dedovanju, vendar je po drugi strani mogoče zaslediti tudi argumente, ki izdaji delnega sklepa o dedovanju kategorično ne nasprotujejo. Ali je v zapuščinskem postopku mogoče (in smotrno) izdati delni sklep o dedovanju, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Takšni primeri so sicer izjemno redki, vendar to po mnenju pritožbenega sodišča ni povsem izključeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani delni sklep o dedovanju potrdi.

II.Dedinja A. A. sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil nad B. B. začet postopek osebnega stečaja, kot izhaja iz sklepa St 000/2025 z dne 27. 1. 2025. Ker sta bila tako pritožba (7. 6. 2024) kot tudi odgovor na pritožbo (15. 1. 2025) vložena še pred začetkom postopka osebnega stečaja, so po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji, da o pritožbi odloči (drugi odstavek 207. člena ZPP).1

2.Z izpodbijanim delnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščina po pokojnem obsega določeno premoženje v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški (I. točka izreka). V obseg zapustnikovega premoženja še ni vključilo sporne nepremičnine, ki v naravi predstavlja garažo (na parceli št. 000, k. o. X, na Ulici v C.). Zakonita dedinja v I. dednem redu je zapustnikova hči A. A., roj. 1974, stan. Ulica 3, C., EMŠO: 000, ki deduje v točki I. izreka navedeno zapuščino v celoti (1/1) (II. točka izreka).

3.Zoper sklep se pritožuje B. B. iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V konkretnem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo delnega sklepa o dedovanju, saj je sporna dedna pravica in dedovanje glede zakonitega dedovanja glede hčerke A. A. v razmerju do pravnega naslova oporočnega dedovanja v korist oporočne dedinje B. B. Sporen je nadalje obseg zapuščine ter sam način dedovanja. Pritožnica je s svojo vlogo z dne 29. 2. 2024 opozorila na obstoj pravnih zadržkov za izdajo delnega sklepa o dedovanju, česar pa sodišče ni upoštevalo. Oporočno dedovanje izključuje obstoj zakonitega dedovanja, saj A. A. ni uveljavljala nujnega dednega deleža. Tako je dedna pravica A. A. v celoti sporna in ji B. B. nasprotuje. Ker je sporna dedna pravica A. A., je sodišče izdalo izpodbijani delni sklep o dedovanju preuranjeno. Sodišče mora prvenstveno ugotoviti, ali je oporoka pokojnega pravno veljavna ali ne. Če A. A. nasprotuje veljavnosti omenjene oporoke, potem mora zapuščinsko sodišče prekiniti postopek in izdati napotitveni sklep.

4.Zakonita dedinja A. A. je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega delnega sklepa o dedovanju.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Res so bila v sodni praksi (in tudi teoriji)2 zavzeta stališča, da v zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja delnega sklepa o dedovanju,3 vendar je po drugi strani mogoče zaslediti tudi argumente, ki izdaji delnega sklepa o dedovanju kategorično ne nasprotujejo.4 Ali je v zapuščinskem postopku mogoče (in smotrno) izdati delni sklep o dedovanju, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Takšni primeri so sicer izjemno redki, vendar to po mnenju pritožbenega sodišča ni povsem izključeno.

7.B. B. zunajzakonske skupnosti z zapustnikom izrecno (na poziv sodišča) ni uveljavljala in se k dedovanju ni priglasila kot zakonita dedinja (tega ne uveljavlja niti v pritožbi). V konkretnem primeru je sporna veljavnost oporoke (listina, naslovljena z "Moja oporoka izjava za garažo C."), po kateri se "garaža5 v primeru smrti (pokojnega D. D.) na podlagi oporoke izjave prenese na kupovalko B. B.". V oporoki je večkrat zapisano, da je garažo v celoti plačala, kupila B. B. in je njena last.

8.Morebitna ugotovitev v pravdnem postopka, (I) da je oporoka glede nepremičnine, na kateri stoji garaža, veljavna,6 podrejeno (II) da je nepremičnina, na kateri stoji garaža, last B. B. (in torej ne spada v zapuščino po pokojnem), na odločitev sodišča prve stopnje glede preostalega premoženja nima nobenega vpliva. Oporoka se na premoženje, glede katerega je sodišče z izpodbijanim delnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spada v zapuščino zapustnika in ga deduje zakonita dedinja A. A. do celote, ne nanaša. Prav tako morebitna pravica B. B. na nepremičnini, na kateri stoji garaža, ne vpliva na zakonito dedno pravico A. A. glede preostalega premoženja, o katerem je bilo že odločeno. Nujnega deleža zakonita dedinja ni uveljavljala (ker z razpolaganjem z oporoko vanj ni bilo poseženo).7 Povedano velja tako za primer, da bi bila B. B. oporočna dedinja nepremičnine, na kateri stoji garaža (3. odstavek 78. člen ZD), kot v primeru, če je volilojemnica (85. člen ZD).

9.Vloga z dne 29. 2. 2024 je bila vložena po naroku dne 28. 2. 2024 (tudi izpodbijani sklep je datiran na ta datum), v njej pritožnica navaja praktično enake razloge kot v pritožbi, ki pa jih je pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrnilo.

10.Konkretne okoliščine primera glede na navedeno dopuščajo izdajo (najmanj) delnega sklepa o dedovanju.8 Slednje je bilo glede na ugotovljene okoliščine v 5. točki obrazložitve, ki v pritožbi niso izpodbijane, tudi smotrno.

11.Pritožba je glede na navedeno neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani delni sklep o dedovanju potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD.

-------------------------------

1Tako tudi VSM sklep I Cp 1105/2025 z dne 3. 2. 2026.

2Zakon o dedovanju s komentarjem, Založba WD, Maribor 2025, stran 796.

3Tako VSK sklep I Cp 417/2015 z dne 8. 7. 2015.

4VSL sklep I Cp 2010/2018 z dne 6. 3. 2019 in VSL sklep I Cp 2379/2009 z dne 4. 9. 2009. Vladimir Horvat, Smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v nepravdnih postopkih (nekatera procesna vprašanja skozi pogled novejše sodne prakse sodišč v Republiki Sloveniji), Pravosodni bilten, št. 2/2012, stran 91.

5Gre za 1/36 solastniški delež nepremičnine parcela 000 k. o. X., ki v naravi predstavlja garažo ob Ulici v C.

6Tudi za pridobitev volila morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, med drugim veljavna oporoka oziroma oporočno določilo o volilu. Zakon o dedovanju s komentarjem, Založba WD, leto 2025, stran 445.

7Tako zakonita dedinja A. A. tudi v odgovoru na pritožbo.

8Odprto ostaja vprašanje, ali so bili v tem primeru nenazadnje že izpolnjeni pogoji za izdajo (končnega) sklepa o dedovanju.