Jedro

Vpisani podatek o površini zemljišča je nejasen, s tem pa je nejasno postavljen tudi zahtevek, ki ga stranka v svoji vlogi uveljavlja, kar terja odpravo izpodbijane odločbe.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33006-12399-2007/002 z dne 5. 9. 2007 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350 EUR, povečanem za 20 % DDV, v 15 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila vlogo tožeče stranke za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč. Višina potrjene škode (45,09 EUR) in višina pomoči (11,24 EUR), sta izračunani na podlagi podatkov vloge (med drugim podatka o površini 113a) ter na podlagi 5. in 6. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 109/03, 77/04 in 97/04, v nadaljevanju: Uredba). Zahtevek se zavrne, ker skupna pomoč po višini ne dosega 239,94 EUR, kar je po 8. členu Uredbe pogoj za to, da se sredstva dodelijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 33006-32/2007 z dne 10. 1. 2008 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Odločba temelji na pravilni uporabi materialnega prava. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožeča stranka v obrazcu „Ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročena po naravni nesreči“ navedla GERK ... in površino 113,71 ar. Površino je torej napisala v arih in ne v hektarih, saj je iz tabele pod točko 2 - Ocena škode na obrazcu razvidno, da se v 6. koloni pri površini poškodovane kulture v GERK-u vpiše površina v arih in ne v hektarih. Na podlagi tega obrazca so se nato tudi računalniško vnesli podatki glede škode na posameznem kmetijskem gospodarstvu in se je kasneje tudi izračunala višina sredstev za odpravo posledic škode. Tožnica je torej prijavila površino 113 ar in ne 113 ha in 76 ar, kot navaja v pritožbi. Vlogo je podpisala in s tem jamčila za točnost in resničnost podatkov, zato so njene pritožbene navedbe po presoji pritožbenega organa neutemeljene.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Toži zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, vlogi tožeče stranke za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč ugodi in skupno pomoč odmeri v višini 1.131,56 EUR, oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločno odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila. Površina prizadetih kmetijskih zemljišč, ki jo navaja izpodbijana odločba, se ne ujema s podatkom o površini, ki jo je v svoji vlogi navedla tožeča stranka, kjer je v razpredelnici pod točko F 2. točke obrazca vpisala številko 11371 arov, ki jo je organ samovoljno spremenil v 113,71 arov in navedeno površino upošteval pri izračunu potrjene škode in skupne pomoči. Ob upoštevanju površine, ki jo je v svoji vlogi navedla tožeča stranka, bi bila tožeča stranka upravičena do povračila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah za leto 2006 najmanj v višini 1.131,56 EUR (izračun opravljen glede na razpoložljive podatke drugostopenjske odločbe). Tožena stranka v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnala skladno s pravili upravnega postopka, ki upravnemu organu nalagajo, da pred odločitvijo o stvari ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sporno v zadevi je, ali organ prve stopnje, ki v obrazložitvi svoje odločbe s sklicevanjem na podatke iz vloge, višino potrjene škode in skupne pomoči izračuna z upoštevanjem površine 113 arov, v resnici sledi podatku o površini poškodovane kulture v GERK-u, kot jo je v vlogi za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč navedla tožeča stranka.

Sodišče na podlagi originalne vloge stranke, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih ugotavlja, da obrazec terja vnos površine v arih in da tožeča stranka ob zapisani številki merskih enot ni dopisovala. Ugotavlja tudi, da je tožeča stranka obrazec izpolnila ročno, da za prvim delom številke (113) decimalne vejice kot znamenja za mejo med celim številom in decimalkami, ni zapisala, da je za njim napravila komaj opazno piko in presledek, ki mu sledi drugi del številke (71). Opisani zapis po presoji sodišča ne daje nikakršne podlage za ugotovitev, da je tožeča stranka v vlogi površino označila kot 113,71 arov. Decimalne vejice vpisani podatek, kot že navedeno, ne vsebuje. Zapis tudi ni skladen s pravili pisanja števil, saj bi ob pravilnem zapisu podatek, ki ga kot pravilnega navaja tožeča stranka, moral biti zapisan kot 11.371. Presledek ali pika med deli številke služi namreč označevanju tisočic. Ker obrazec terja vpis površine v arih, bi to, po presoji sodišča narekovalo drugačno razlago od izpodbijane, takšno, kot jo je v svoji pritožbi navedla tožeča stranka, da namreč številke pred piko in presledkom pomenijo 113 ha (11.300 ar), torej skladno z načinom zapisa zemljiško katastrskih podatkov in tudi z načinom vpisa površine po osnovnem besedilu Pravilnika o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, Uradni list RS, št. 112/03. Odgovor na uvodoma zastavljeno vprašanje je po navedenem, po presoji sodišča, negativen. Vpisani podatek o površini je po presoji sodišča (najmanj) nejasen, s tem pa je nejasno postavljen tudi zahtevek, ki ga stranka v svoji vlogi uveljavlja. Navedeno terja odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo organ, kolikor bo to, ob upoštevanju navedb tožeče stranke v pritožbenem postopku in upravnem sporu, ocenil za potrebno, pred ponovno odločitvijo v zadevi, tožnico pozval k razjasnitvi vsebine vpisanega podatka.

Sodišče je odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - v nadaljevanju: ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1 in 3. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), po katerem se tožniku, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, sodišče pa je v zadevi odločilo brez obravnave, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV.