Jedro

Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Predstavnik oškodovane družbe M. d.o.o., Celje, N. M. je dolžna plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju predlog predstavnika oškodovane družbe ..., N. M. za povrnitev potnih stroškov, zavrnilo kot neutemeljen.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil njegov pooblaščenec iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podredno pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter prizna predstavniku oškodovane družbe stroške prihoda na glavno obravnavo v višini 447,70 EUR, ki naj se izplačajo iz proračuna, enako tudi stroški tega pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po pregledu spisovnega gradiva v smeri pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil na glavno obravnavo 18. 6. 2020 kot priča vabljen poimensko nedoločen predstavnik oškodovane družbe ...., za zastopanje katere so glede na podatke rednega izpisa iz sodnega registra, pooblaščene tri osebe in sicer V. G., M. S. in M. N.. Vabilo je bilo poslano na naslov sedeža oškodovane družbe .... Na glavno obravnavo je pristopil N. M., ki je po zaslišanju priglasil potne stroške za prihod na sodišče za relacijo ... - ... in nazaj z navedbo, da je pripotoval v ... iz ..., izključno zaradi vabila na glavno obravnavo. Iz zapisnika o glavni obravnavi 18. 6. 2020 pa ne izhaja, da bi omenjeni predstavnik v podkrepitev svojih navedb podal kakšna dodatna pojasnila ali dokazila, niti potem, ko je sodnica pojasnila, da je bilo vabilo poslano predstavniku na sedež oškodovane družbe in ni bilo potrebno, da pristopi iz .... Navkljub temu je pooblaščenec vztrajal pri plačilu potnih stroškov iz Republike ....

5.Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje nima prav nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je takšen zahtevek predstavnika oškodovane družbe zavrnilo kot neutemeljen. Poleg razlogov, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo sodišče prve stopnje (da je bilo vabilo vročeno na sedež družbe v ..., da potni stroški predstavnika družbe predstavljajo potne stroške od sedeža družbe do sodišča in da na zaslišanje ni bil vabljen poimensko določen predstavnik družbe, kar pomeni, da bi lahko prišel kdorkoli drug) pa je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da ob priglasitvi potnih stroškov N. M. ni predložil nobenega dokazila o tem, da je na sodišče dejansko pripotoval iz Republike .... Tega pa ni storil niti v pritožbi, saj takšnega dokaza ne predstavljata fotokopiji prve strani potnih listin za ostala dva predstavnika oškodovane družbe G. V. in S. M. ter fotokopija druge strani potne listine za V., iz katere izhajajo žigi starejšega datuma. Navedene fotokopije namreč ne potrjujejo ničesar drugega kot to, da ima S. M. potni list ..., G. V. pa Republike ....

6.Pravilnost prvostopenjske odločitve pa ne more omajati niti potni nalog za službeno vozilo za V. G., za potovanje istega dne kot je bila glavna obravnava. Pritožnik sicer zatrjuje, da se prokurist oškodovane družbe G. V. glavne obravnave ni mogel udeležiti zaradi službene poti v ... in v kraj ... na ... kar predstavlja povsem nekonkretizirane in z ničemer podprte navedbe, ki jih ni mogoče niti preveriti. Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah. Res je sicer, da sodišče predstavniku oškodovane družbe ni nikoli prepovedalo, da pride na glavno obravnavo iz ..., kot to navaja pritožnik, vendar pa je bistvo obravnavane zadeve v tem, da N. M. ni uspešno dokazal, da je na glavno obravnavo dejansko pripotoval iz Republike ... Zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo, vloženo po pooblaščencu, zavrnilo kot neutemeljeno, saj tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP, ni našlo nobenih kršitev.

7.Ker predstavnik oškodovane družbe N. M. s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati sodno takso, kot strošek pritožbenega postopka in sicer po tar. št. 7404, v višini 50,00 EUR.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 92, 92/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.