Jedro

V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.

Izrek

I. Ob reševanju obdolženčeve pritožbe se sodba sodišča prve stopnje v točki III.) glede izreka enotne globe spremeni tako, da se obdolžencu pri izreku enotne globe v skladu z določbo prvega odstavka člena 112 Zakona o prekrških (ZP-1) všteje čas pridržanja dne 6. 1. 2021 v znesku 20,00 EUR, zato se posledično enotna globa izreče v višini 2.597,30 (dvatisoč petstosedemindevetdeset 30/100) EUR.

II. Sicer pa se pritožba obdolženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v preostalem v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče pod I./1.) spoznalo obdolženca za odgovornega storitve prekrška pod 4. točki prvega odstavka člena 56 ZVoz-1, pod točko I./2.) prekrška po drugem odstavku člena 7 ZJRM-1, pod točko I./3.) prekrška po tretjem odstavku člena 107 ZPrCP in pod točko I./4.) prekrška po določbi drugega odstavka člena 7 ZPrCP. Iz točke II.) izreka izhaja določitev sankcij za vsakega izmed prej navedenih prekrškov, nakar mu je sodišče v točki III.) izreklo enotno sankcijo in sicer enotno globo v višini 2.617,30 EUR in opomin. V plačilo je obdolžencu naložilo tudi stroške postopka in pa sodno takso.

2. Taki odločitvi obdolženec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku, v kateri na načelni ravni uveljavlja vse pritožbene razloge, medtem ko obrazloži le pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi.

3. Pritožba je neutemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno zaradi kršitve 6. točke člena 156 ZP-1 spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Zagovornik obstoj bistvene kršitve določb postopka o prekršku utemeljuje s tem, da prvo sodišče ni zaslišalo prič, ki jih je obramba predlagala, temveč je svojo odločitev gradilo zgolj na zaslišanju zaslišanih policistov A. A. in B. B., ki sta tudi spisala obdolžilni predlog. Meni, da mu je bila zaradi tega kršena pravica do obrambe in da postopek o prekršku ni bil pošten, pri čemer izrecno navaja, da bi prav z njegove strani predlagani priči C. C. in D. D. lahko verodostojno potrdili, da obdolženec kritičnega dne ni bil alkoholiziran, kar se posredno obdolžencu očita, ko naj bi odklonil preizkus alkoholiziranosti in celo večkrat zapeljal na nasprotni levi vozni pas. Po prepričanju obrambe sodišče ni obrazložilo zavrnitev tega dokaznega predloga. Taka pritožbena navedba je neutemeljena.

5. Drži sicer, da je obramba na zaslišanju obdolženca 31. 8. 2021 predlagala zaslišanje dveh prič in sicer D. D. in C. C., ki naj bi potrdila, da obdolženec kritičnega dne ni bil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, obramba pa se je tudi zavezala, da bo naslove teh prič sporočila naknadno, vendar se to ni zgodilo vse do izdaje izpodbijane sodbe 7. 1. 2022. Sicer pa ne drži, da prvo sodišče zavrnitev tega dokaznega predloga s strani obrambe ni obrazložilo. V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da obdolžencu tudi z ničemer ni bil kršen pošten postopek, kajti sodišče presoji dokazov ni vezano na prav nobena posebna formalna pravica in z njimi tudi ni omejeno, temveč glede izvedbe dokazov odloča po prosti presoji, pri tem pa je dolžno izvesti le tiste dokaze, ki jih predlagajo stranke oziroma za katere samo oceni, da jih je potrebno izvesti in s katerimi se dokazuje obstoj pravno relevantnih dejstev, pomembnih za razsojo v konkretni zadevi. Povedano pomeni, da je prvo sodišče dokazni predlog, ki ga je obramba predlagala z zaslišanjem dveh navedenih prič, utemeljeno zavrnilo in pravilno pojasnilo, da se s takim dokaznim predlogom ne bi ugotavljalo nobeno izmed pravno relevantnih dejstev, saj se obdolžencu v konkretnem postopku sploh ne očita vožnja pod vplivom alkohola temveč le odklon opravljanja preizkusa alkoholiziranosti po tretjem odstavku člena 107 ZPrCP.

6. V nadaljevanju pritožba problematizira zaključke prvega sodišča glede očitanega prekrška pod točko I./2.), ko je sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega, da se je kritičnega dne ob policijski obravnavi vedel nedostojno do obeh policistov in jima grozil, da ju bo poiskal in ubil in da bo ubil njune otroke in sorodnike ter ju pri tem tudi žalil z besedami „da sta prasca“. V pritožbenih navedbah zagovornik izpostavlja, da sicer dopušča možnost, da je obtoženec izrekel kakšno kletvico, vendar pa to ni bilo neposredno operjeno zoper policista, ampak je vse bilo izrečeno v šoku, ker je bil krivično obravnavan, saj še nikoli ni bil niti aretiran, niti mu ni bila odvzeta prostost. Sicer priznava, da komunikacija morda ni bila pravilna, vendar pa izrečene besede niso bile mišljene resno, saj je obdolženec miroljuben človek, nikoli obravnavan zaradi nasilja, v obravnavanem primeru pa se mu je zgodil nepravičen postopek s strani policistov, odvzeta pa mu je bila tudi prostost. 7. Zaslišana policista A. A. in B. B. sta skladno povedala, kako je potekala obravnavana obdolženca na kraju samem, dokazna ocena obeh izpovedi in obdolženčevega zagovora izhaja v izpodbijani sodbi iz točke 8.), kjer je prvo sodišče prepričljivo pojasnilo, da sta oba policista skladno pojasnila, da jima je obdolženec grozil, izrekel celo neprimerne besede, v naboru besed pa je bilo tudi besedilo, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe v tem delu in ki se nanaša na njune družinske člane, zato je prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno zaključilo, da je obdolženec s temi besedami, ki so zapisane v izreku izpodbijane sodbe pod točko I./2.) brez dvoma žalil oba policista, se do njiju nedostojno vedel, ugotovilo pa je tudi, da je izrekel take besede, ki sta jih oba policista zaznala kot grožnje, ki so se nanašale nanju in tudi na njune družinske člane. Prvo sodišče zato utemeljeno ni sledilo njegovemu zagovoru, ko je sicer priznal komunikacijo z obema policistoma o tem, da jima je povedal, da ve kdo kje stanuje in tudi glede otrok, ni pa mu sledilo v delu, da komunikacija ni potekala na način, kot se mu očita v izpodbijani sodbi, zato so pritožbene navedbe o tem, da je obdolženec miroljuben in da je bil v šoku, ker mu je bila odvzeta prostost, ker se je znašel v policijskem postopku, neutemeljene, zlasti glede na obsežno obdolženčevo predkaznovanost, ko so policijski postopki glede na njegovo predkaznovanost obdolžencu vsekakor dobro poznani, saj se v tem postopku ni znašel prvič.

8. Pritožbenim navedbam pa ni priznati uspeha niti glede prekrška po točko I./4.), glede katerega pritožba navaja, da sta si policista vse izmislila iz razloga, da bi mu lahko naprtila še ostale prekrške, zlasti za odklon preizkusa alkoholiziranost, ter za vinjenost, vendar pa takih pritožbenih navedb pritožba ne obrazloži, na neobrazložene navedbe pa pritožbeno sodišče ne more podati odgovora.

9. Sicer je uradni preizkus izpodbijane sodbe pokazal, da je prvo sodišče na podlagi prepričljive in brezhibne dokazne ocene napravilo zaključke o obstoju pravno relevantnih dejstev za vse štiri obdolžencu očitane prekrške, z jasnimi razlogi pa se je opredelilo tudi do obdolženčevega subjektivnega odnosa do vsakega storjenega prekrška. Sicer pa je uradni preizkus pokazal, da se je sodišču prve stopnje pripetila kršitev zakona iz 6. točke člena 156 ZP-1, ki določa, da mora sodišče pri izreku sankcije všteti čas pridržanja, kar prvostopno sodišče ni storilo, čeprav iz obdolžilnega predloga jasno izhaja, da je zoper obdolženca bilo tega dne ob 21.25 uri odrejeno pridržanje in je trajalo do 08.10 ure dne 11. 6. 2021, zato bi prvo sodišče v skladu z določbo prvega odstavka člena 112 ZP-1 ta čas pridržanja moralo upoštevati pri izreku enotne globe. Ker tega ni storilo, je to napako odpravilo pritožbeno sodišče, ki je v tem delu izrek enotne globe spremenilo tako, da je enotno globo znižalo za znesek 20,00 EUR zaradi izvedenega pridržanja. To spremembo pa je pritožbeno sodišče opravilo na podlagi zakonskega pooblastila iz devetega odstavka člena 163 ZP-1. 10. Prvo sodišče je sicer kršilo tudi zakon pri izreku sankcije, kajti obdolžencu bi za prekrška pod točko I./1.) poleg globe 1.000,00 EUR moralo izreči tudi 18 KT, prav tako pa za prekršek po dvanajstem odstavku člena 107 ZPrCP, česar ni storilo, čeprav je v obrazložitvi navedlo, da mu je izreklo 18 KT, kar pomeni tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Vendar pa pritožbeno sodišče v ta del sodbe glede na to, da je bila vložena pritožba le s strani obdolženca, ne pa s strani prekrškovnega organa, ob upoštevanju določbe dvanajstega odstavka člena 163 ZP-1, iz katere izhaja, da v primeru, če je vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo, ni moglo poseči. 11. Glede na povedano je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v delu glede izreka enotne globe tako, kot izhaja iz te odločbe na podlagi zakonskega pooblastila spremeniti in znižati enotno globo za znesek 20,00 EUR, v preostalem delu pa je bilo potrebno pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je v celoti neutemeljena zavrniti in v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrditi ne glede na ugotovljene kršitve v obdolženčevo korist. 12. Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča bilo delno odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za pritožbo v skladu z določbo drugega odstavka člena 147 ZP-1 ne določi.