Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku 5. 12. 2018. Ugotovilo je, da je bila odpoved pravočasna in utemeljena in da so bili izpolnjeni tudi pogoji za izredno odpoved iz 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in nadaljnji). Presodilo je, da je tožnik storil hujšo kršitev pogodbene oziroma delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), njegovo ravnanje pa predstavlja tudi kršenje kodeksa ravnanja javnih uslužbencev in je bilo storjeno naklepoma oziroma vsaj iz hude malomarnosti (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje.
3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije meni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je prepozna, pa tudi neutemeljena oziroma predstavlja prestrog ukrep. Predlaga, da vrhovno sodišče dopusti revizijo o več vprašanjih, in sicer: - ali je tožena stranka vedela za tožnikove kršitve pogodbenih obveznosti, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1, že dne 2. 11. 2018, kot to izhaja iz dopisa službe generalnega direktorja Policije; - ali pomeni odločitev v obravnavani zadevi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS iz zadeve VIII Ips 337/2017 z dne 12. 9. 2018 in je torej v nasprotju s stališčem, da delodajalec ne more s posebnim notranjevarnostnim postopkom podaljševati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zlasti če ugotovi, da takšen postopek ne privede do novih oziroma konkretnejših ugotovitev glede razlogov za izredno odpoved; - ali je bilo pravilno postopanje prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ko je o pravno pomembnem dejstvu razlogov za kasnejšo seznanitev direktorice tožene stranke sklepalo v odsotnosti trditvene podlage tožeče stranke; - ali je bil tožeči stranki delovnopravni ukrep v obliki opomina že izrečen in ali je v primeru izrečenega delovnopravnega ukrepa dopustno izreči še strožji delovnopravni ukrep; - ali je sodišče v individualnem delovnem sporu vezano na stališče Specializiranega državnega tožilstva kot edinega pooblaščenega organa za pregon kaznivih dejanj za osebe s pooblastili, ki je v danem primeru kazensko ovadbo zoper tožnika zavrglo.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367 a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.