Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje plačilo stroškov postopka pravilno naložilo toženi stranki. Stroški postopka so tožniku nastali z vložitvijo tožbe. Šele tekom predmetnega sodnega postopka je tožena stranka tožniku povrnila stroške zdravljenja v tujini, s čimer je izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa je tožbo pravočasno umaknil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da mora tožniku v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 477,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za izpolnitev do prenehanja obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložila tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče II. točko izreka sklepa spremeni tako, da zahtevek za povračilo stroškov postopka zavrne. Sodišče je nepravilno ugotovilo, da je bila vložitev tožbe potrebna in da je tožnik vložil tožbo, ker bi lahko zamudil rok za uveljavitev svoje pravice. Tožba je bila nepotrebna, kar je tožnik priznal z umikom tožbe. Glede povrnitve že nastalih stroškov zdravljenja v tem postopku tožena stranka sploh ni odločala, saj je bil postopek sprožen pred izvedbo posega v tujini in je glasil zgolj na odobritev bodočega načrtovanega zdravljenja v tujini, zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. Zaradi umika tožbe sta odločbi postali pravnomočni. Drug upravni postopek se nanaša na isto zdravljenje, vendar ne na njegovo predhodno odobritev, temveč na povrnitev stroškov že opravljenega nujnega zdravljenja v tujini po uredbah EU.

Po navedbah tožnika izvajalec v Nemčiji ni sprejel njegove evropske kartice. Nemški izvajalec je ocenil, da storitev, ki jo bo opravil, ni storitev, ki jo zagotavlja evropska kartica in ne gre za nujno zdravljenje. Postopek preverjanja upravičenosti zavarovanca za povrnitev stroškov, ki jih je sam plačal za nujno zdravljenje pri tujem zdravstvenem izvajalcu, je predviden le v primerih, ko zavarovanec niti ni imel kartice, niti ni izkoristil možnosti zahtevati vračilo od pristojnega tujega nosilca zavarovanja. Ni bilo obvezno začeti postopka preverjanja upravičenosti tožnika do povrnitve stroškov nujnega zdravljenja v tujini, glede na njegove navedbe, da mu je bila zavrnjena evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Za zahtevke za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini, za katere zavarovanci trdijo, da je šlo za nujno zdravljenje, se uvede postopek, kot da gre za nepredložitev evropske kartice iz določenih upravičenih razlogov. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Nemški upravni organ je ocenil, da bi se nemškim zavarovancem za takšno storitev pokrili stroški v višini 4.655,41 EUR. Na podlagi takšne odločitve nemškega nosilca zavarovanja je bila izdana odločba z dne 24. 11. 2022, s katero je bila tožniku priznana povrnitev stroškov. Izplačilo prestavlja izpolnitev pravnomočne odločbe in ne plačilo terjatve tožnika, ki jo je uveljavljal v predmetnem sodnem postopku. Ni mogla obravnavati obeh zahtevkov hkrati, saj je bil prvi zahtevek vložen že pred opravljenim zdravljenjem. Tožba je bila nepotrebna, ker si tožnik kljub ustreznim pojasnilom ni uredil statusa začasnega prebivališča v Nemčiji. Do predmetnega postopka ne bi prišlo, saj bi imel tožnik nemško kartico zdravstvenega zavarovanja. Tožnikov zahtevek za priznanje pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini zaradi izčrpanih možnosti v Sloveniji je bil zavrnjen kot neutemeljen. Zato je nepotrebna tudi tožba in tožnik ne more biti upravičen do povrnitve stroškov postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne in toženi stranki v plačilo naloži stroške odgovora na pritožbo. Z vložitvijo tožbe je izkoristil sodno pot za uveljavitev pravic, ki mu gredo po materialnem pravu. Tožbo je bil primoran vložiti, saj tožena stranka do poteka roka za vložitev tožbe o zahtevku še ni odločila. Enako kot je odločila z odločbo z dne 24. 11. 2022, bi lahko odločila že v okviru upravnega postopka na podlagi njegove prve vloge. Gre za iste stroške zdravljenja. Ne drži, da je z obravnavano tožbo zahteval samo odpravo upravnih odločb. Z umikom tožbe ni priznal, da je bila ta nepotrebna, pač pa je tožbo umaknil, ker je tožena stranka njegov zahtevek izpolnila. Tožena stranka bi morala zadevi po prvi in drugi vlogi združiti ter o zahtevku odločiti z eno odločbo. S tem bi se izognila predmetnemu sporu, zato so vsi stroški tega postopka nastali zaradi njenega ravnanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa dejstva bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V predmetnem sporu je tožnik tožbo umaknil, ker je prejel nakazilo vtoževanih stroškov zdravljenja v tujini. Vztrajal je pri zahtevku za povračilo stroškov postopka. Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, ne pa tudi z zahtevkom za povračilo stroškov postopka. Sodišče je postopek s sklepom ustavilo in tožnikove stroške postopka naložilo v plačilu toženi stranki. Odločitev o stroških postopka je sprejelo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

7. Odločitev o stroški postopka je v takšnem primeru odvisna od odgovora na vprašanje ali je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje plačilo stroškov postopka pravilno naložilo toženi stranki. Stroški postopka so tožniku nastali z vložitvijo tožbe. Šele tekom predmetnega sodnega postopka je tožena stranka tožniku povrnila stroške zdravljenja v tujini, s čimer je izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa je tožbo pravočasno umaknil. Tožena stranka je izpolnila tožnikov zahtevek s tem, ko je dne 30. 11. 2022 na tožnikov transakcijski račun nakazala znesek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi odločbe z dne 24. 11. 2022. 8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da je tožena stranka zahtevek izpolnila na drugi pravni podlagi. Pravna podlaga, na podlagi katere se presoja povračilo stroškov zdravljenja v tujini, je v domeni tožene stranke. K temu je slednja zavezana na podlagi 7. in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP), kot je to pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje. Res je, da ob vložitvi prve vloge z dne 23. 1. 2022, ki je predmet tega sodnega postopka, do posega v tujini še ni prišlo, vendar pa je bila tožena stranka o samem posegu seznanjena že pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe. Tožena stranka je namreč v izreku prvostopenjske odločbe z dne 14. 3. 2022 izrecno navedla, da se kot neutemeljena zavrne vloga tožnika za odobritev zdravljenja v Zvezni republiki Nemčiji med 10. 2. 2022 in 15. 2. 2022 in povračilo stroškov opravljenega zdravljenja. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je bil predmet predmetnega postopka izključno odobritev bodočega načrtovanega zdravljenja v tujini.

9. Tožnik je s tožbo izpodbijal upravni odločbi tožene stranke, s katerima mu na podlagi 44.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ) ni bila priznana pravica zdravljenje v tujini in povračilo stroškov takšnega zdravljenja. Tožba v tem postopku je bila potrebna, ker mu tožena stranka vse do izdaje odločbe z dne 24. 11. 2022 stroškov zdravljenja ni priznala. Kako bo tožena stranka odločila o tožnikovi novi vlogi z dne 18. 5. 2022 tožniku ni moglo biti znano, zato je bil ob upoštevanju 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) primoran vložiti tožbo.5 Na kakšni pravni podlagi je tožena stranka nato tožniku z odločbo z dne 24. 11. 2022 priznala povračilo zdravstvenih storitev in opravila nakazilo stroškov za storitev v tujini, ni bistveno za presojo utemeljenosti vložitve tožbe v tem postopku. Edino bistveno je, da je predmet obeh upravnih postopkov povrnitev stroškov zdravstvenih storitev v Nemčiji v času od 10. 2. 2022 do 15. 2. 2022. 10. Tožena stranka sama priznava, da za vse zahtevke za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini, pri katerih gre po navedbah zavarovancev za nujno zdravljenje, uvede poseben postopek preverjanja. Tožena stranka bi lahko takšno preverbo opravila že pred izdajo prvostopenjske odločbe z dne 14. 3. 2022, ko je bila seznanjena s posegom tožnika v tujini. Irelevantno so tudi pritožbene navedbe, da bi se tožnik izognil sodnemu sporu z ureditvijo začasnega prebivališča v Nemčiji. Bistveno je, da je tožnik zavarovan v Sloveniji in posledično iz tega razloga lahko uveljavlja povrnitev stroškov zdravljenja v tujini.

11. Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka z nakazilo zneska v višini 4.655,41 EUR izpolnila zahtevek tožnika iz predmetne tožbe. Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik z umikom tožbe priznal pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb. 12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Tožnik v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam nosi stroške odgovora na pritožbo, saj z njo ni prispeval k rešitvi zadeve.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 in nasl. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. 5 Tožba se vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.