Jedro

Toženka je 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je sporazum z naslovom „Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom“ z dne 9. 7. 2021 nezakonit (točka I izreka) in da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo dne 9. 7. 2021 na podlagi „Redne odpovedi delovnega razmerja podjetju A. d. o. o.“, podane dne 9. 7. 2021 (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača regres za letni dopust: - za leto 2018 v višini 702,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2018 do plačila, - za leto 2019 v višini 886,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2019 do plačila, - za leto 2020 v višini 940,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2020 do plačila, - za leto 2021 v višini 512,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2021 do plačila (prvi odstavek točke III izreka), v presežku je zahtevek zavrnilo (drugi in tretji odstavek točke III izreka zamudne sodbe). S sklepom je zavrglo tožbo za ugotovitev obstoja terjatve tožnika do toženke iz naslova neizplačanega regresa oziroma sorazmernega dela regresa za letni dopust za leta 2018, 2019, 2020 ter 2021 v skupnem znesku 3.102,50 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka I izreka sklepa). Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (točka II izreka sklepa).

2. Zoper odločitev v prvem odstavku točke III izreka zamudne sodbe in pravdnih stroških v točki II izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da tožnik neresnično navaja, da mu ni bil izplačan regres za letni dopust za leto 2018. Del regresa je toženka pobotala z odškodnino za škodo, ki jo je povzročil. Sodišče prve stopnje je z izdajo zamudne sodbe poseglo v toženkine ustavne pravice. Onemogočilo ji je dokazovanje. Iz vloge z dne 8. 9. 2021, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, jasno izhaja, da gre za odgovor na tožbo in da toženka nasprotuje tožbi, predvsem iz navedbe „Dajem odgovor, to nije tacno. Tuzba je neosnovana.“ Neosnovan je sinonim za neutemeljen. Del odgovora na tožbo je v slovenskem jeziku in tega bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je zakoniti zastopnik toženke tujec. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 22. in 23. člena Ustave RS. Zmotna je odločitev o pravdnih stroških. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da mu toženka regresa za letni dopust ni izplačala. Drugačne navedbe so neresnične. Tožnik ni podpisal nobenega soglasja k pobotu. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo in pravilno odločilo o pravdnih stroških, pri čemer toženka sama priznava, da kljub pozivu vloge ni popravila. Vloga je bila v tujem jeziku. Vloge v tujem jeziku sodišče ne upošteva, ne glede na to, ali je stranka tujec. Sodišče posluje v slovenskem jeziku. Toženkine ustavne pravice niso bile kršene. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, med katerimi je kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo izrecno uveljavlja toženka v pritožbi.

6. V skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če toženec v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da so bili izpolnjeni vsi našteti pogoji za izdajo zamudne sodbe. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, enako kot očitana kršitev ustavnih pravic ni podana.

7. Toženka je dne 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).

9. Ob izpolnjenih ostalih pogojih, določenih v prvem odstavku 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je zahtevku za plačilo regresa za letni dopust (v pretežni meri) ugodilo. Z navedbo, da je tožniku regres za letni dopust za leto 2018 izplačala oziroma ga pobotala z odškodnino za škodo, toženka v pritožbi uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog (drugi odstavek 338. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo; na podlagi prvega in četrtega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 161. člena ZPP je tožniku, ki je bil pri toženki zaposlen od 13. 2. 2018 do 9. 7. 2021 prisodilo sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2018 v deležu 10/12 in za leto 2021 v deležu 6/12, za ostali leti pa v celoti, v višini minimalne plače. 11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške (154. člen ZPP), tožnik pa sam krije svoje stroške kratkega odgovora na pritožbo, ki ne šteje za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).