Jedro

Varstvo, ki ga preživninskim upravičencem nudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ne zajema tudi zavarovanja bodočih terjatev z začasnimi ali predhodnimi odredbami. Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ima do dolžnika (zavezanca za plačevanje preživnine) le tisto terjatev, ki je na sklad že prešla in sicer od takrat, ko je prešla, dalje. Obe komponenti, to je obseg in čas prehoda terjatve, določa Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu RS v prvem odst. 28. člena: na sklad preidejo tiste terjatve, za katere zakon tako določa in sicer v času izvršitve odločbe o priznanju pravic. Odločilno torej ni, ali je terjatev že zapadla, ampak ali je bila izvršena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.

Obrazložitev

Dolžnik R.Ž. je na podlagi pravnomočne sodbe takratnega Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Šmarju pri Jelšah, z dne 5.2.1987, opr. št. P 302/86 dolžan svojima otrokoma B.Ž. in J.Ž. plačevati preživnino, ki po vmesnih valorizacijah znaša za vsakega 20.000,00 SIT mesečno oz. skupno 40.000,00 SIT mesečno. Ker mati preživninskih upravičencev preživnine ni uspela izterjati, zato je na njen predlog Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije izdal odločbo, s katero je otrokoma priznal pravico do nadomestila preživnine. Odločba je postala izvršljiva 6.2.2000, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pa je do vključno 15.5.2000 otrokoma izplačal 156.544,00 SIT kot vsoto nadomestil preživnine za čas od 1.12.1999 do 31.5.2000. Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije je zato vložil predlog za izvršbo, s katerim je zahteval izterjavo prej navedenega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izplačila preživninskima upravičencema do njegove povrnitve ter stroškov izvršilnega postopka, za obroke, ki dospejo v plačilo od 1.6.2000 do 31.5.2001 in znašajo po 28.448,00 SIT mesečno pa zavarovanje s predhodno odredbo, oboje pa z rubežem vseh nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih lastnik je dolžnik ter jih ima vpisane na računu pri Klirinško-depotni družbi v Ljubljani ter z vpisom sklepa o izvršbi pri tej družbi s prepovedjo odtujitve, s prodajo teh vrednostnih papirjev in z nakazilom kupnine upniku do višine izvršljive terjatve upnika. Poleg rubeža nematerializiranih vrednostnih papirjev predlaga tudi opravo žepnega rubeža in rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnin, ki se nahajajo na njegovem naslovu, ali kjerkoli drugje. S sklepom z dne 15.6.2000 je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo ugodilo le deloma: zavrnilo ga je v tistem delu, s katerim je zahtevano zavarovanje v bodoče dospelih terjatev, dovolilo pa tudi ni izvršbe z žepnim rubežem oz. z rubežem cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin.

Upnik zavrnilno odločbo sodišča prve stopnje izpodbija v tistem delu, s katerim mu je odreklo zavarovanje bodočih terjatev s predhodno odredbo. V tem delu predlaga njegovo spremembo z ugoditvijo izvršilnemu predlogu v celoti, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je izvršilno sodišče napačno interpretiralo določbo prvega odst. 28. čl. Zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 25/97, v nadaljevanju ZJPSRS), ki določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic, zagotovljenih s tem zakonom, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic, pri tem pa zakon ne razlikuje med zapadlimi in bodočimi terjatvami, kot to napačno stori sodišče prve stopnje. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) določa, da sme upnik predlagati zavarovanje za zneske preživnine, ki še niso zapadli, pa bodo zapadli v roku enega leta. Upnik je v konkretnem primeru storil prav to. Ker pravica do nadomestila preživnine po določbi 21.f člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS preneha le pod točno določenimi pogoji, na primer če preživninski zavezanec dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej sredstva za preživnino deponiral v otrokovo korist na sodišču ali jo izplačal, ali če je preživninsko obveznost prevzel njegov dolžnik, z zavarovanjem terjatve dolžnik ne bi bil ne prikrajšan, ne oškodovan, upnik pa bi pridobil zavarovanje njegove bodoče terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ima do dolžnika le tisto terjatev, ki je nanj prešla in sicer šele od takrat, ko je prešla, dalje. Obe komponenti, to je vsebinsko (obseg terjatve) in časovno, določa Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu RS v prvem odst. 28. člena: na sklad preidejo tiste terjatve, za katere zakon tako določa in sicer v času izvršitve odločbe o priznanju pravic. Odločilno torej ni, ali je terjatev že zapadla, ali še ni zapadla, ampak ali je bila izvršena. Nesporno je, da je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo ugodilo glede tistih zneskov iz odločbe o priznanju nadomestila do preživnine, ki so že bili izplačani, torej glede izvršenega dela odločbe. Po prej obrazloženem pa je materialno pravo pravilno uporabilo, ko je predlog zavrnilo za zneske, glede katerih odločba o priznanju nadomestila do preživnine še ni bila izvršena. Varstvo, ki ga preživninskih upravičencem nudi Jamstveni in preživninski sklad RS, po mnenju pritožbenega sodišča ne zajema tudi zavarovanja bodočih terjatev z začasnimi ali predhodnimi odredbami. Pritožbo upnika je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).