Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini 1.042.800 SIT (sedaj 4.351,53 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in zakonske zamudne obresti od že plačanega na račun odškodnine ter mu povrniti stroške pravdnega postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožnik je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka vložil revizijo proti tistemu delu drugostopenjske sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za nadaljnjih 1.450.000 SIT (sedaj 6.050,74 EUR) z obrestmi. V reviziji povzema ugotovljena dejstva in zatrjuje, da jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo v zadostni meri. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah ter za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bi morala biti določena v višini, kot jo je zahteval v postopku na prvi stopnji. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 6.050,74 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zatrjevano nasprotje med ugotovitvami izvedenca ter tožnikovo izpovedjo na eni strani in razlogi prvostopenjske in drugostopenjske sodbe in s tem bistvena kršitev določb postopka ni podana. V obeh sodbah so namreč pravilno povzete ugotovitve izvedenca ter tožnikova izpovedba o velikosti in vidnosti brazgotine in o prizadetosti zaradi nje. Presoja o tem, ali taka brazgotina predstavlja skaženost in ali tožnik zaradi nje duševno trpi v taki meri, da to utemeljuje prisojo odškodnine, pa ni naloga izvedenca, marveč sodišča. Očitek bistvene kršitve določb postopka po navedenem ni utemeljen.

Prav tako v zadevi ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 179. členu in v 182. členu Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 – odl. US in 40/07). Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

Tožnik je utrpel zvin vratne hrbtenice in zvin desnega zapestja. Sodišče je pri odmeri odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem v višini 1.200.000 SIT ustrezno upoštevalo, da je pet dni trpel hude bolečine, skupno tri tedne bolečine srednje intenzivnosti in štiri tedne bolečine manjše intenzivnosti ter da se bodo lažje do srednje hude bolečine v poškodovanem zapestju pojavljale vse življenje. V tem okviru je tudi ustrezno upoštevalo, da je prejel dve lokalni injekciji v predel bolečega klinastega podaljška koželjnice, da je bil operiran v splošni anesteziji in štiri dni hospitaliziran, da je nosil mavčno longeto čez desno zapestje, da je bil dvajsetkrat na pregledu pri zdravniku in prav tolikokrat na fizioterapiji, da je pet dni nosil mehko ovratnico in da je tri tedne slabo spal. Pri določitvi odškodnine za prestani strah v višini 200.000 SIT je sodišče ustrezno upoštevalo tako visoko intenzivnost strahu, ko je videl približajoče se tovorno vozilo, kot tudi štiri mesece trajajoč srednje intenziven strah za izid zdravljenja glede poškodovanega zapestja in dva meseca trajajoč lažji strah zaradi poškodbe vratne hrbtenice. Sodišče je v znesku 1.000.000 SIT ustrezno ovrednotilo tudi obseg duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jih tožnik – desničar – trpi in jih bo glede na svojo starost trpel zaradi posledic poškodbe desne roke. Prisojena odškodnina odraža intenzivnost trpljenja zaradi spremembe poklicnega dela ter zaradi težav, ki jih povzročata delno omejena gibljivost desnega zapestja (v obsegu, kolikor je posledica obravnavane poškodbe) in vratne hrbtenice, in pričakovano trajanje tega trpljenja glede na to, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 28 let. Prisojena odškodnina, ki je v času izdaje sodbe prve stopnje predstavljala 13,2 povprečnih neto plač, je ustrezno umeščena v okvir prisojenih odškodnin za poškodbe rok iz II. oziroma III. skupine po Fischerjevem sistemu, primerljivih glede na potek zdravljenja in posledice poškodbe. Primer, ki ga je predložil tožnik, ne utemeljuje drugačnega sklepa. Gre le za en primer iz sodne prakse, v katerem je šlo za drugačno poškodbo (stisnjenje desne roke z rano med 3. in 4. prstom) in kljub na prvi pogled podobnim posledicam poškodbe iz opisa ni natančno razvidno, kakšna je bila teža posledic za poškodovano osebo.

Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava, ki naj bila podana, ker je sodišče zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti. Že v sodbi sodišča druge stopnje so navedene okoliščine, pomembne pri odločanju o odškodnini iz tega naslova. Sklep, da 3,5 cm dolga komaj opazna brazgotina nad klinastim podaljškom koželjnice predstavlja nebistveno spremembo zunanjosti, ki mu ne more povzročati tolikšnih težav, da bi to utemeljevalo prisojo odškodnine, upošteva vse te okoliščine in je pravilen.

Ker niti zatrjevani revizijski razlogi niti razlogi, ki jih je treba preizkusiti po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - preč. bes. - v nadaljevanju ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).