Jedro

Na podlagi podatkov v spisu izhaja, da tožnica ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenka spremembe sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedela (prejela sredstva). Prejeta odškodnina vpliva na spremembo pravice do BPP in jo je tožena stranka pravilno upoštevala v skladu s 23. členom ZSVaPre.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: organ za brezplačno pravno pomoč) v I. točki izreka odločila, da tožnici pravica do izredne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 1660/2015 z dne 18. 9. 2015 preneha dne 31. 10. 2015. V II. točki izreka je odločila, da se odvetnik A.A., ki je bil z odločbo Bpp 1660/2015 z dne 18. 9. 2015 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), razreši. In v III. točki izreka, da bo o višini neupravičeno dodeljene BPP odločeno s posebno odločbo.

2. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 42. člena in 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je vpogledala v spis Bpp 1661/2015, iz katerega izhaja, da je bila tožnici odobrena BPP za vložitev odškodninske tožbe za škodo nastalo na leseni lopi. Odvetnik je v tem sporu 20. 10. 2015 dosegel dogovor, na podlagi katerega je izvajalec B.B. s.p. tožnici plačal znesek v višini 7.189,00 EUR ter odstranil leseno lopo. Denar je bil nakazan na fiduciarni račun odvetnika. Odvetnik je toženi stranki vrnil napotnico in ni priglasil stroškov zastopanja, je pa tožnici nakazal 335,99 EUR manj in ji izstavil račun. Tožnica je 22. 10. 2015 (in z identičnimi vlogami 4. 11. 2015, 13. 11. 2015, 17. 11. 2015 in 26. 11. 2015) zahtevala razrešitev odvetnika zaradi izstavljenega računa in zaradi zamujenega roka za vložitev tožbe. Tožena stranka je z dopisom 27. 11. 2015 tožnico pozvala, da pojasni oz. se opredeli do dejstva, da je prejela znesek 6.853,01 EUR in zakaj o tem ni obvestila tožene stranke. Tožnica je v odgovoru pojasnila, da ima od leta 2009 nizke dohodke zaradi bolezni, ter da ji je denar za nakup lope posodil oče, zato je od odvetnika zahtevala, da denar nakaže neposredno očetu C.C. Navedeno je potrdil tudi odvetnik. Znesek, ki ga je prejela tožnica, vpliva na spremembo pravice do BPP, zato ga je tožena stranka upoštevala v skladu s 23. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVaPre), ki v četrtem odstavku 23. člena določa, da se štejejo med občasne, neperiodične dohodke po tem zakonu med drugim tudi odškodnine (oziroma dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela). V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre je tožena stranka znesek v višini 6.853,01 EUR upoštevala v zmanjšani vrednosti, to je v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. V skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) je tožena stranka za družinskega člana štela tožničinega sina, D.D., ki je rojen leta 1992 in se redno šola. Tožena stranka je zaključila, da povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine znaša 1.074,46 EUR, kar presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu ZSVarPre in znaša 270,82 EUR, 2-kratnik torej 541,64 EUR. Navedeni dohodek tako izključuje pravico tožnice do BPP.

3. Tožnica v tožbi ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju. Meni, da je tožena stranka napačno ugotovila, da ne izpolnjuje več pogojev za BPP. Drži, da je prejela odškodnino v višini 7.189,00 EUR, vendar je ta denar morala vrniti očetu. Zato se njen finančni položaj s prejemom odškodnine ni spremenil oziroma je njen finančni položaj ostal enak. Če očetu ne bi vrnila denarja, bi lahko oče zoper njo vložil tožbo in ta znesek izterjal v izvršilnem postopku. Kar pomeni, da bi prav tako ostala brez prejete odškodnine. Tožnica nadalje navaja, da je invalidsko upokojena, da je 100 % invalid, da trpi za posledicami poškodb, ki jih je utrpela v hudi prometni nesreči. Je rakava bolnica in v celoti nesposobna skrbeti zase in ima občasno pomoč na domu. Preživlja se s pokojnino, ki je nekaj čez 300,00 EUR mesečno in z občasno socialno pomočjo. Dolžna je preživljati tudi sina D.D., ki se redno šola na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pokojnina za preživljanje dveh oseb ne zadošča. Oče otroka pa preživnine ne plačuje. Glede na navedeno tožnica predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba v I. in III. točki izreka odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, podrejeno, da se odločba v I. točki izreka spremeni, tako, da je tožnica upravičena do izredne BPP in III. točka izreka razveljavi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V konkretnem primeru je sporno ali je tožena stranka pravilno začela postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti. Iz dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1660/2015 z dne 18. 9. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravnem postopku mediacije zaradi povračila stroškov ureditve meje. Dne je 22. 10. 2015 je tožnica zahtevala razrešitev odvetnika A.A., in sicer iz razloga, ker ji je izstavil račun v višini 335,99 EUR za zadevo Bpp 1661/2015, da je zamudil rok za vložitev tožbe, ter da je izgubila zaupanje v odvetnika. Na podlagi dopisa tožnice je tožena stranka po uradni dolžnosti začela s postopkom ugotavljanja upravičenosti do izredne BPP. Tožena stranka je vpogledala v spis Bpp 1661/2015 in ugotovila, da je bila tožnici odobrena BPP za vložitev odškodninske tožbe za škodo nastalo na leseni lopi. Odvetnik je v tem postopku 20. 10. 2015 dosegel medsebojni dogovor v sporu iz naslova napak med izvajalcem in tožnico. Na podlagi dogovora je izvajalec tožnici plačal znesek 7.189,00 EUR na fiduciarni račun odvetnika. Tožena stranka je tožnico s pozivom 27. 11. 2015 pozvala, da pojasni oziroma se opredeli do dejstva, da je prejela znesek 7.189,00 EUR, zmanjšan za 355,99 EUR, in zakaj o tem tožene stranke ni obvestila. Tožnica je v odgovoru na poziv pojasnila, da ima od leta 2009 nizke dohodke zaradi bolezni ter ji je denar za nakup lope posodil oče, zato je od odvetnika zahtevala, da denar nakaže neposredno očetu C.C. 7. Na podlagi 42. člena ZBPP začne strokovna služba za BPP postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenka ni več upravičena do BPP ali je upravičena v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP). O spremembah odloči pristojni organ za BPP takoj. Če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, odloči najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu predloga strokovne službe za BPP.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožena stranka pa je zanje navedla pravilne razloge. Na podlagi podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijane odločbe sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnica ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 43. člena, ki določa, da mora upravičenka spremembe sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedela (prejela sredstva).

9. Nadalje sodišče zavrača tožničin ugovor v tožbi, da tožena stranka ne bi smela upoštevati prejete odškodnine v višini 6.853,01 EUR. V zadevi Bpp 1661/2015 je tožnica tista, ki je bila upravičena do odškodnine. S to pravico, torej z odškodnino, pa tožnica prosto razpolaga. Navajanje tožnice, da ji je denar za lopo posodil oče in da sta bila dogovorjena, da mu ga bo vrnila, ne spremeni dejstva, da je tožnica upravičena do odškodnine, prav tako pa to ne vpliva na obveznost tožnice, da mora toženi stranki v roku 8 dni sporočiti vsako spremembo. Prav tako na drugačno odločitev ne vpliva navedba tožnice, da je bil denar (odškodnina) nakazan na očetov račun.

10. Sodišče se strinja s toženo stranko, da prejeta odškodnina vpliva na spremembo pravice do BPP in jo je tožena stranka pravilno upoštevala v skladu s 23. členom ZSVaPre. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre je tožena stranka znesek v višini 6.853,01 EUR upoštevala v zmanjšani vrednosti, to je v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. V skladu z 10. členom ZUPJS je tožena stranka za družinskega člana pravilno štela tožničinega sina, ki je rojen leta 1992 in se redno šola. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila, da povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine znaša 1.074,46 EUR, kar presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu ZSVarPre in znaša 270,82 EUR, 2-kratnik torej 541,64 EUR. Ugotovljeni dohodek tudi po presoji sodišča izključuje pravico tožnice do BPP. Po povedanem je na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP tožnica dolžna neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena, z zamudnimi obrestmi. Tako stališče je zavzeto že v sodbi Upravnega sodišča RS I U 485/2012 z dne 18. 6. 2012. 11. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 13. Tožnica je v tožbi tudi predlagala, naj se ji v zvezi s predmetnim upravnim sporom dodeli BPP. Pristojni Organ za BPP je tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obravnavani zadevi z odločbo Bpp 289/2015-4 dne 24. 12. 2015 zavrnil na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

14. O tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnica oproščena plačila sodnih taks v obravnavani zadevi že na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)