Jedro

V okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o odškodninskem zahtevku nima razlogov in se ga ne da preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odškodninskih zahtevek, razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V ostalem delu (zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom kot nepopolno zavrglo predlagateljičino vlogo z dne 22. 4. 2021 (pravilno z dne 20. 4. 2021).

2.Predlagateljica vlaga zoper ta sklep sodišča prve stopnje laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodišče prve stopnje njene vloge začne reševati nepristransko in v skladu s sodniško etiko. Navaja, da je v vlogah izpolnila vse pogoje (elemente) za odškodninsko tožbo (in sicer škodljivo dejstvo, nedopustno škodo, vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in škodo ter odgovornostjo za nastalo škodo), vloge so obširno opisane z dokazi in so bile dopolnjene s pomočjo odvetniškega svetovanja. Povzema besedilo 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1344/2019 ter uveljavlja kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 2. člen Preambule EKČP.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusi v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi tudi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da predlagateljica sicer vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti, vendar pa konkretizirano izpodbija le zaključek sodišča prve stopnje glede odškodninskega zahtevka, zaključkov sodišča prve stopnje o nespecifikaciji zahtevka glede vznemirjanja lastninske pravice in motenja posesti pa ne. Predlagateljičina pritožba v tem delu ni utemeljena in je treba sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. Glede odločitve o njenem odškodninskem zahtevku pa navaja, da je izpolnila vse pogoje (ki jih tudi našteva) za odškodninsko tožbo, saj je vloge obširno opisala z dokazi in dopolnila s pomočjo odvetniškega svetovanja.

6.Pritožnica v pritožbi zgolj povzema besedilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne pojasni, zakaj meni, da je ta procesna kršitev storjena. Ker pa pritožbeno sodišče na kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je v okviru tega preizkusa samo ugotavljalo, ali ta in morebiti še druga procesna kršitev, na katero mora paziti samo, obstoji ali ne. Ugotovilo je, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, saj izpodbijani sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o odškodninskem zahtevku ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti.

7.V obravnavani zadevi gre namreč za objektivno komulacijo več zahtevkov - odškodninskega in zahtevka za vznemirjanje ter motenje posesti. Predlagateljica je 20. 4. 2021 sodišču prve stopnje po e-pošti poslala vlogo, podpisano z varnim elektronskim podpisom z naslovom "Odškodninska tožba za motenje posesti - povzročanja škode in vznemirjanja ter tožbeni zahtevek za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - pasjih iztrebki", v kateri je navedla, da vlaga tožbo zoper družino A., B. in C. C. za plačilo v skupni višini 9.000 EUR oziroma odškodninski zahtevek zaradi motenja posesti s prepovedano misijo oziroma odlaganjem škodljivih snovi - pasjih iztrebkov in posledično zaradi onesnaževanja zelenice, s poškodovanjem tuje stvari za naravo škodljivim sredstvom in za povzročanje vznemirjanja. Navedla je, da pasje iztrebke od psičke Č., ki je last družine A., na njeno zelenico prinesejo člani družine B. C. C. pa je glavni akter prinašanja pasjih iztrebkov. Zaradi puščenih pasjih iztrebkov doživlja grozo. Zaradi vsakodnevne hoje nasprotnih strank mimo njene hiše ima grozne občutke in občuti strah, da se ji bo kaj na novo poškodovala in mora vsakič, ko stopi na zelenico, paziti in gledati pod noge, da ne bo našla kakšen pasji iztrebek, mrtvo žival. Zahtevala je tudi prepoved nadaljnjega odlaganja pasjih iztrebkov in predlagala ustno zaslišanje več oseb (D. D. in E. E., mld. F. F. st. G. G., I. I., J. J. in C. C.) in pregled njihovih telefonov s telefonskimi klici. Po pozivu sodišča prve stopnje (s sklepom z dne 29. 4. 2021 jo je pozvalo, naj v roku 15 dni od prejema sklepa dopolni to vlogo tako, da postavi bolj konkretiziran tožbeni zahtevek) je predlagateljica 13. 5. 2021 vlogo dopolnila tako, da je ponovno navedla, da vlaga odškodninsko tožbo zoper že (isto) navedene v skupni višini 9.000 EUR in ponovila navedbe iz vloge z dne 20. 4. 2021. V pravočasni dopolnitvi z dne 14. 7. 2021 pa je poimensko navedla tožene stranke in njihove naslove ter dopolnila tožbeni zahtevek, tako da je zahtevala: 1. od D. D. plačilo odškodnine v višini 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2021 dalje do plačila, 2. od G. G. starejšega plačilo odškodnine v višini 1.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2021 dalje do plačila; 3. od F. F. mlajšega plačilo odškodnine v višini 1.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2021 dalje do plačila in 4. od C. C. starejšega plačilo odškodnine v višini 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2021 dalje do plačila ter 5. povrnitev pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.Sodišče prve stopnje je sprva očitno štelo, da je predlagateljičin tožbeni zahtevek za plačilo denarni zneskov konkretiziran, saj je predlagateljico s sklepom z dne 3. 9. 2021 pozvalo (le) še na specificiranje tožbenega zahtevka glede vznemirjanja lastninske pravice in motenja posesti. Predlagateljica je dopolnitev vložila 9. 2. 2022, sodišče prve stopnje pa je nato z izpodbijanim sklepom njeno vlogo z dne 22. 4. 2021 (pravilno z dne 20. 4. 2021) zavrglo, ker vlog ni dopolnila tako, da bi jih sodišče prve stopnje lahko obravnavalo (peti odstavek 108. člena ZPP). Obrazložilo je, da predlagateljičina vloga z dne 9. 2. 2022 ni razumljiva in popolna, saj ni točno določen zahtevek in tožba ni primerno oblikovana, v njej niso navedena dejstva, na katera se opirajo zahtevki in dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, zahteve zoper tretjega toženca pa ni podan oziroma sodišče ne more ugotoviti, kaj mu predlagateljica očita oziroma za kakšne vrste vznemirjanja naj bi šlo in je tožba v tem delu nesklepčna, predlagateljica tudi ni predložila primernih dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje trditve. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklep podalo zgolj razloge v zvezi z zahtevkom za vznemirjanje lastninske pravice in motenja posesti, niso pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razvidni razlogi za zavrženje vloge v delu, ki se nanaša na odškodninski zahtevek. Ker sodišče prve stopnje svoje odločitve v zvezi z odškodninskim zahtevkom (katerega je po pojasnjenem očitno štelo za dovolj konkretiziranega) ni obrazložilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, zaradi česar je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede odškodninskega zahtevka) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP), saj pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve te v obravnavanem primeru ne more odpraviti samo. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navedeno pomanjkljivost odpraviti v skladu z zgoraj navedenim in o predlagateljičini vlogi glede odškodninskega zahtevka ponovno odločiti.

9.O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih predlagateljica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1V obrazložitvi sklepa z dne 3. 9. 2021 je pojasnilo, da predlagateljica v vlogi omenja odškodninsko tožbo ter tožbo za motenje posesti in zahtevo za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, tožbeni zahtevek pa zajema samo odškodninski zahtevek, zato mora v skladu s 180. členom ZPP specificirati tudi zahtevek glede motenja posesti in vznemirjanja lastninske pravice.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365/3, 366

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.