Jedro

Naknadna predložitev manjkajoče dokumentacije pomeni dopolnitev ponudbe, ki po izteku roka za oddajo ponudb ni bila dopustna (četrti odstavek 11. člena ZTel-1).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklepa tožene stranke z dne 24. 3. 2004 in z dne 24. 3. 2004. S sklepom z dne 24. 3. 2004, je tožena stranka zavrgla ponudbo tožeče stranke za podelitev radijske frekvence na oddajni točki Ljubljana na frekvenci ... MHz za pokrivanje območja mesta Ljubljane. S sklepom z dne 24. 3. 2004, pa je tožena stranka zavrgla ponudbo tožeče stranke za podelitev radijske frekvence na oddajni točki Ortnek na frekvenci ... MHz za pokrivanja območja med X in Y. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in sklicuje na določbe: 6. in 8. do 11. člena Zakona telekomunikacijah – ZTel-1 ter 17. člena Zakona o medijih – ZMed.

3. Tožeča stranka je vložila revizijo (prej pritožbo) zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Vztraja pri stališču, da je bila njena ponudba vsebinsko popolna. Ne glede na to, da sicer ni vsebovala dveh različno naslovljenih bistvenih sestavin ponudbe, programske sheme in programske zasnove, pa je z branjem njene ponudbe, ki jo je na javni razpis poslala, razvidno, da vsebuje izjava o programski shemi tudi vse sestavine programske zasnove. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pomembnega dejstva, da izjava o programski shemi vsebinsko povsem in v celoti ustreza dokumentu programske zasnove s programsko shemo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugotovitev, da je bilo ob javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudba tožeče stranke ni imela nobenih pomanjkljivosti in je popolna, šele po skoraj treh mesecih pa je tožena stranka nenadoma spremenila mnenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) navaja, da se je na samem javnem odpiranju ponudb ugotavljala formalna popolnost ponudbe in ne vsebina prilog. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo (prej pritožbo) zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V drugem odstavku 107. člena ZUS-1 pa je določeno, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo, kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007 na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1, ni pristojno presojati njegove pravilnosti), pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZTel-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, mora agencija v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem zakonu, ki jih mora izpolnjevati ponudba, vključno z zahtevanimi podatki o ponudniku, in navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti predložena, da se bo ponudba štela za popolno. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZTel-1 pa mora razpisna dokumentacija vsebovati vse potrebno, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi popolno ponudbo.

10. Kot izhaja iz predloženi spisov, je tožena stranka v razpisni dokumentaciji za javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije definirala popolno ponudbo (ki je formalno popolna in ustreza razpisnim pogojem). Tožena stranka je v skladu s citiranim 9. členom ZTel-1 v razpisni dokumentaciji v poglavju „Navodilo o podatkih in dokumentaciji, ki jih mora vsebovati ponudba za pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzno radijsko postajo“ v točki 9 določila, da je treba programsko zasnovo s programsko shemo priložiti v fotokopiji, ki je bila prijavljena v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Navodilo je vsebovalo tudi opozorilo, da bodo upoštevane le programske zasnove, ki vsebujejo vse sestavine, določene v 17. členu ZMed, in so bile kot takšne prijavljene v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Po določbi 17. člena ZMed izdajatelj s programsko zasnovo določi namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija. Programska zasnova pa mora vsebovati tudi programsko shemo s predpisano vsebino.

11. V tem primeru ni sporno, da je tožeča stranka ponudbi priložila le izjavo o programski shemi z dne 27. 5. 2003 ter sedem dnevnih programskih shem. Zahtevane programske zasnove (ki jo vsebuje prijava, ki jo je tožeča stranka priložila k tožbi) ponudba tožeče stranke, ki je v predloženih spisih, nima. Da popolne programske zasnove v skladu s 17. členom ZMed v razpisnem postopku tožeča stranka ni pravočasno predložila, izhaja tudi iz njenega odgovora z dne 18. 8. 2003 na poziv tožene stranke, v katerem se je sklicevala na izjavo o programski shemi z dne 27. 5. 2003. Pri programski zasnovi in programski shemi gre glede na določbo 17. člena ZMed tudi za vsebinsko različno specifikacijo.

12. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pritrdilo toženi stranki, ki je obrazložila, zakaj na javnem odpiranju ponudb še ni bilo mogoče preveriti, ali je predložen ustrezen dokaz za programsko zasnovo s programsko shemo. Zato ni utemeljen revizijski ugovor, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do te okoliščine. To je bilo namreč tudi po presoji sodišča prve stopnje mogoče preveriti šele po končanem javnem odpiranju ponudb, ko se je preverjalo, ali ponudbe udeležencev razpisa izpolnjujejo formalne razpisne pogoje. Tudi, če bi preveritev ponudb v obravnavani zadevi pomenila vsebinsko presojo navedene dokumentacije, odločitev tožene stranke ne bi bila drugačna, saj se le popolne ponudbe lahko upoštevajo pri nadaljnji izbiri.

13. Tudi sama tožeča stranka pa v reviziji navaja, da njena ponudba ni vsebovala dveh različno naslovljenih bistvenih sestavin ponudbe. Tožeča stranka pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogla sanirati nepopolne ponudbe s predložitvijo listin v svojem odgovoru toženi stranki z dne 18. 8. 2003. Naknadna predložitev manjkajoče dokumentacije pa pomeni dopolnitev ponudbe, ki po izteku roka za oddajo ponudb ni bila dopustna glede na četrti odstavek 11. člena ZTel-1. 14. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka pravilno ravnala, ko je zavrgla navedeni ponudbi tožeče stranke na podlagi smiselne uporabe določbe drugega odstavka 67. člena ZUP. Ker ZTel-1 nima določb o zavrženju nepopolnih ponudb, je namreč tožena stranka smiselno uporabila navedeno določbo ZUP.

15. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 16. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.