Jedro

Stroški oskrbe zapuščenega psa ne predstavljajo stroškov upravnega postopka. Za presojo zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, s katerim je naloženo plačilo stroškov oskrbe psa, je pomembno, ali je v področnih zakonih, ki urejajo materijo varstva živali, mogoče najti pooblastilo za izrečeni ukrep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS), odločbo tožene stranke z dne 5.9.2002, odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo veterinarskega inšpektorja Veterinarske uprave RS, Veterinarske inšpekcije, Izpostave L. z dne 23.7.2002, s katero je prvostopni organ odredil oskrbniku zapuščenega psa, nameščenega v začasni azil V. MS d.o.o., evtanazijo psa, ki je bil najden na F. ulici v MS (1. točka izreka); da stroške, nastale zaradi ukrepa trpi Mestna občina MS (2. točka izreka); ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov (3. točka izreka).

Po presoji sodišča prve stopnje veterinarski inšpektor v obravnavani zadevi v določbah Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99, ZZZiv) in Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02, ZVet-1) ni imel ustrezne pravne podlage za izrek spornega inšpekcijskega ukrepa. Strinjalo se je s toženo stranko, da se po določbi 1. odstavka 27. člena ZZZiv zapuščenim živalim zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, ki je po določbah 2. odstavka navedenega člena lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača skrbnik živali, če pa ta ni znan ali če gre za oddano hišno žival, krije stroške imetnik zavetišča. V 33. členu ZZZiv pa so opredeljeni viri sredstev za vzpostavitev in delovanje zavetišča, med drugim tudi iz proračuna lokalne skupnosti. Presodilo je, da na podlagi navedenih določb ni mogoče z upravno odločbo odrediti lokalni skupnosti plačilo stroškov evtanazije psa. Pooblastila za takšno ukrepanje inšpektorja tudi ni v določbah ZZZiv, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor, niti v določbah 84. člena in 87. člena ZVet-1, iz katerih izhaja pristojnost veterinarskega inšpektorja za odreditev ukrepov za zaščito živali pred mučenjem. Presodilo je tudi, da tožeči stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, niti ni bilo ugotovljeno ali je morda izpolnila obveznost iz 27. člena ZZZiv. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke ugodilo, ker je presodilo, da tožena stranka ni upoštevala pravil postopka in je zmotno uporabila materialno pravo.

Tožena stranka vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je že v 2. členu ZZZiv določeno, da je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, tako tudi lokalnih skupnosti. Pooblastilo za odreditev ukrepa je tudi v 32. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02, ZIN), na podlagi katerega veterinarji za inšpekcijski nadzor opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, pri čemer imajo pooblastila in dolžnosti, ki jih določa zakon. Poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, ima veterinar pri inšpekcijskem nadzorstvu na podlagi 87. člena Zvet-1 tudi pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za zaščito živali pred mučenjem. Dolžnost uradnega veterinarja je skrb za izpolnjevanje vseh določb ZZZiv, tako tudi 31. člena, po katerem vse stroške v zvezi z zapuščeno hišno živaljo plača skrbnik živali, oziroma imetnik zavetišča, če skrbnik ni znan. Sredstva za delovanje zavetišča pridobi imetnik zavetišča po 2. odstavku 33. člena ZZZiv iz proračuna lokalne skupnosti, kar pomeni, da mora v primeru, ko gre za zapuščeno žival, zanjo poskrbeti občina. Po določbi 90a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 6/94 in naslednji, ZLS) ministrstvo občino opozori, če ne izvaja nalog iz izvirne pristojnosti v skladu z zakonom in ji predlaga izpolnitev naloge. Če občina v določenem roku naloge ne izvrši, mora ministrstvo nalogo iz pristojnosti občine na stroške občine neposredno opraviti, če bi zaradi opustitve utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravo oziroma življenjsko okolje in premoženje. Pristojno ministrstvo oziroma Veterinarska uprava Republike Slovenije, kot njegov organ v sestavi, je tožečo stranko večkrat opozorilo naj uredi problematiko zapuščenih psov, kakor jo zavezuje ZZZiv. Ker tega ni storila je uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na stroške tožeče stranke odredil oskrbo psov. Opustitev lovljenja zapuščenih psov bi namreč povzročila nastanek škodljivih posledic za življenje in zdravje ljudi. Konkretno se lahko izpostavi problem stekline. Po Navodilu o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (Navodilo) se šteje za območje, okuženo s steklino, celotno območje Republike Slovenije. V določbi 6. člena Navodila pa je določeno, da se morajo vsi potepuški psi poloviti. Meni, da je glede na navedeno odreditev ukrepa zakonita. Odločitev o stroških pa temelji na določbi 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno presodilo, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku, saj gre za ukrep v javnem interesu.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo povzema navedbe, ki jih je podala v tožbi in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Res je v določbi 27. člena ZZZiv določena obveznost občine, da zagotovi zavetišče za zapuščene živali, kar zakon določa kot lokalno zadevo javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Vendar to ni predmet presoje v dani zadevi, ampak gre za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bilo med drugim tudi odrejeno, da stroške, nastale zaradi ukrepa, trpi tožeča stranka. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da pooblastila inšpektorju, da bi odredil plačilo stroškov oskrbe zapuščene živali ni mogoče izpeljati iz obveznosti občine, da zagotovi zatočišče za zapuščene živali, ki jo zakon določa kot lokalno zadevo javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba (27. člen ZZZiv). Obveznost plačila za oskrbo živali po 31. členu ZZZiv nosi skrbnik živali, če pa ta ni znan pa imetnik zavetišča. Občina ni po nobenem predpisu opredeljena kot skrbnik zapuščenih živali, prav tako pa tudi ne more šteti kot imetnik zavetišča, če ga ni sama ustanovila. V obravnavani zadevi tožeča stranka zato ne more biti nosilec stroškov oskrbe oziroma evtanazije zapuščene živali. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v nobeni drugi določbi ZVet-1 ali ZZZiv, ki sta področna zakona, ki urejata materijo varstva živali, ni mogoče najti pooblastila za naložitev plačila stroškov evtanazije zapuščenega psa tožeči stranki. V Navodilu, na katerega se sklicuje tožena stranka, pa je v 11. členu izrecno določeno, da se stroški diagnostičnih preiskav iz tega Navodila krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški pa bremenijo skrbnika živali. Kot je že navedeno, to v obravnavani zadevi ni tožeča stranka. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi stališču tožene stranke v pritožbi, da bi lahko stroški evtanazije zapuščenega psa predstavljali stroške upravnega postopka. Med te stroške se štejejo le stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (113. člen ZUP), v odločbi, s katero se postopek konča, pa mora biti določeno, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati (1. odstavek 118.člen ZUP).

Zato tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.