Jedro

Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodba o zaposlitvi s tem, ko ga je le odjavila iz zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II., III. in V. točka izreka).

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožniku dne 31. 10. 2010 nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki (I. točka), ter je tožena stranka dolžna tožniku zagotoviti pravice iz delovnega razmerja za čas od 1. 11. 2010 do 17. 9. 2012, ga prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ, za to obdobje obračunati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 734,15 EUR, od posameznih mesečnih bruto zneskov obračunati in izplačati akontacijo dohodnine in prispevke, tožniku pa izplačati preostale neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni, pod izvršbo (II. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odškodnino v znesku 1.468,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo (III. točka). Za znesek 5.873,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2011 dalje je zahtevek zavrnilo (IV. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške in sicer tožnikovemu pooblaščencu znesek 268,80 EUR, na račun Delovnega sodišča v Ljubljani na transakcijski račun Delovnega sodišča ..., št. ... pri UJP, ..., sklic št. ... pa znesek 513,26 EUR, v 15 dneh po prejemu sodbe, po preteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določil ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek tožnika zavrže ali podrejeno, pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je med strankama sporno, ali je bila tožba vložena pravočasno znotraj 30 dnevnega prekluzivnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Tožnik je prejel priporočeno pošiljko 17. 11. 2010, pri čemer mu je tožena stranka poslala obračun za oktober 2010, kopijo odjave iz zavarovanja, skupaj s spremnim dopisom, to je prekinitev delovnega razmerja z dne 9. 11. 2010. Tožnik je potrdil, da je poštno pošiljko dne 17. 11. 2010 prejel. Sporno med strankama je, kaj se je nahajalo v predmetni priporočeni poštni pošiljki. V zvezi z ugotavljanjem teže je sodišče izvedlo dokaz s tehtanjem priporočene poštne pošiljke na pošti C.. Po mnenju tožene stranke je dokaz izveden nezakonito, saj ga ni izvedla sodnica, ampak ga je izvedla delavka sodišča. V ponovljenem sojenju se sodišče prve stopnje postavi na stališče, da naj bi tožnik šele pri svojem izbranem zdravniku dr. A.A. izvedel, da ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanja. Lahko da je tožnik 29. 11. 2010 bil pri dr. A.A., ni pa dokazano, da je takrat prvič izvedel, kaj je narobe z njegovim delovnim razmerjem ali ne. Dejstvo je, da se je tožnik zglasil na Zavodu za zdravstveno zavarovanje dne 25. 11. 2010. Poleg tega je tožnik navajal, da je v zdravilišču, ko se je prijavil na fizioterapijo govoril z medicinsko sestro, ki je rekla, da z zdravstveno kartico nekaj ni v redu. Če je kaj narobe z zdravstveno kartico, je to lahko vzrok samo v obstoju ali neobstoju delovnega razmerja. Mogoče obstoj obveznega zdravstvenega zavarovanja res ni konstitutivni element delovnega razmerja, vendar pa je iz konkludentnih ravnanj tožnika mogoče ugotoviti, da je tožnik dne 25. 11. 2010 že bil obveščen, da je z njegovim delovnim razmerjem nekaj narobe. Tožnik ni dokazal, da bi naj v kuverti bilo samo to, kar zatrjuje.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Nesporno v zadevi je, da je tožnik dne 17. 11. 2010 prejel priporočeno pošiljko, še zdaleč pa ne drži, da bi bile v njej listine, kot jih zatrjuje tožena stranka. V vsakem primeru je poizvedba sodišča pri Pošti ovrgla verodostojnost izpovedbe priče Jožeta Juraka, da naj bi bili v predmetni pošiljki trije listi. V pošiljki je bil le en list in sicer obračun prometa, kot je prepričljivo izpovedal tožnik. Dokaz s preverjanjem teže poštne pošiljke je predlagala tožena stranka, pri čemer pa ni postavila nikakršnih zahtev glede tega, kako naj se ta dokaz izvede. Obstoj obveznega zdravstvenega zavarovanja ni konstitutivni element delovnega razmerja. Za težave z zdravstveno kartico je namreč lahko vzrok marsikaj, pri čemer je obstoj delovnega razmerja verjetno najmanj pogost. Povsem nepomembno je, da je tožnik dne 25. 11. 2010 urejal zdravstveno zavarovanje, ki pač ni bilo urejeno. Dokazno breme glede vročitve odpovedi je na toženi stranki, česar pa tožena stranka zagotovo ni dokazala, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj so v sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in razlogi v sodbi niso nejasni in med seboj v nasprotju. Ugotoviti je tudi, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev iz 15. točke 339. člena ZPP, ki je podana, je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so po oceni pritožbenega sodišča jasni. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih dejstev in izvedlo vse bistvene dokaze. Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka s tem dokazati ter izvede in se opredeli le do tistih dokazov, ki so bistvenega pomena za odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku glede na podana napotila pritožbenega sodišča izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter vpogledalo v zapisnike o zaslišanju tožnika in tožnika dodatno zaslišalo, vpogledalo v zapisnik o zaslišanju B.B., ki ga je prav tako dodatno zaslišalo ter priče A.A., tožnikovega izbranega zdravnika in C.C., zaposlenega pri Zavodu za zaposlovanje na Uradu ... Sodišče je preverilo tudi težo poštne pošiljke pri pošti, prav tako je pridobilo podatke o tem, kdaj se je Č.Č. prijavil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, izpostava ...

Iz izvedenih dokazov izhaja in kar med strankama tudi ni bilo sporno, da je bila tožba tožnika vložena dne 28. 12. 2010 s priporočeno poštno pošiljko s tem, da je po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pravočasno znotraj 30 dnevnega prekluzivnega roka, ki je določen v tretjem odstavku 204. člena ZDR, ki sicer določa, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim sodiščem. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik pri svojem izbranem zdravniku dr. A.A. izvedel, da je bil odjavljen iz zdravstvenega zavarovanja, sodišče prve stopnje je zaslišalo dr. A.A. in ugotovilo, da je bil tožnik pri njem dne 29. 11. 2010 na pregledu in ga je izbrani zdravnik obvestil, da z odločbo ZZZS „nekaj ne štima“ glede njegove zavarovalne podlage. Glede na podane pritožbene navedbe pritožbeno sodišče izrecno navaja, da sicer samo urejeno ali neurejeno zdravstveno zavarovanje ni konstitutivni element za obstoj delovnega razmerja. Priča je tudi izpovedal, da podatki o obstoječem zavarovanju niso vedno ažurirani, saj računalniški programi ne kažejo sprememb takoj, pri čemer je tudi izrecno podvomil v dejstvo, da bi tožnik sam vedel, da ni zavarovan, v času ko je bil v bolniškem staležu zaradi prometne nezgode.

Sodišče je tudi zaslišalo pričo C.C., zaposlenega na Zavodu za zaposlovanje, ki je pojasnil, da se je tožnik prijavil kot aktivni iskalec zaposlitve dne 29. 11. 2010, pri čemer se je želel vključiti v zavarovanje s 1. 11. 2010, ker je koristil zdravstvene storitve, ki bi jih sicer moral plačati, če ne bi imel urejenega obveznega zavarovanja. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik dne 25. 11. 2012 urejal zdravstveno zavarovanje, ker je upravičeno mislil, da delodajalec nima denarja in da bo moral zdravstvene storitve sam plačati. Sicer pa tudi samo zdravstveno zavarovanje ni konstitutivni element delovnega razmerja. Sicer pa je za pravočasnost vložitve tožbe ob pravilni uporabi 204. člena ZDR niti ni pomembno, kdaj bi tožnik mogel in moral izvedeti za prenehanje delovnega razmerja, ampak kdaj je tožnik kot laik to dejansko izvedel. Dokazno breme glede vročitve odpovedi pa je na toženi stranki, kot to izrecno določa 82. člen ZDR.

Glede na navajanja tožene stranke, da je tožniku s poštno pošiljko poslala tako odpoved in kopijo odjave ter obračun dela za mesec oktober 2010, je sodišče prve stopnje preverjalo, kaj je bilo v poštni pošiljki. Ob navedenem se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbeno navedbo, da sodišče ni pravilno izvajalo dokazov v zvezi s težo poštne pošiljke, katere dokaz je predlagala sama tožena stranka in ni navedla, niti ni predlagala, na kakšen način naj se to izvede. Enako kot v vseh podobnih primerih je sodišče opravilo pisne poizvedbe pri Pošti Slovenije, ki je pooblaščena uradna ustanova in pri kateri je bila oddana poštna pošiljka, koliko je znašala dejanska teža pošiljke, kot to sicer izhaja že iz kuverte in koliko bi bila težka pisemska ovojnica s tremi prilogami, kar zatrjuje tožena stranka, da je bilo tožniku poslano. Navedena ugotovitev Pošte je ugotovljena listinsko (list. št. 164), ugotovitev Pošte pa je potrjena s podpisom poštne uslužbenke in štampiljko, ob prisotnosti sicer sodne osebe sodišča. Sicer pa tožena stranka niti ne oporeka resničnosti listine, pač pa le navaja, da ob tehtanju ni bila prisotna sodnica. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče nima nikakršnih dvomov v to, da bi moralo sodišče prve stopnje (torej v sestavi predsednice senata in dveh sodnikov porotnikov) samo izvajati dokaz na Pošti, navedenega pa tudi sicer ni predlagala tožena stranka. Tako je sodišče pravilno štelo, da tožnik ni prepozno vložil tožbe, tožena stranka pa mu je nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi s tem, ko ga je odjavila iz zavarovanja.

Pritožbeno sodišče je tožniku glede na to, da je predlagal razvezo pogodbe po določilih 118. člena ZDR priznalo primerno odškodnino v višini 1.468,30 EUR, kar predstavlja dve mesečni bruto plači. Priznana odškodnina je ustrezna, glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki manj kot 1 leto ter glede na to, da opravlja delo voznika in bo sicer lahko prišel do zaposlitve.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.