Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je podana podlaga zahtevka po pravilih o zakoniti subrogaciji (963. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno sodbo vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: – Ali je materialnopravno pravilno stališče, da ima v regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, povzročitelj škode oz. odgovorna oseba na razpolago samo ugovore, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko obveznost, in ne ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem? – Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je kot izplačano zavarovalnino po 963. členu OZ šteti vsako izplačilo denarnega zneska zavarovalnice oškodovancu, četudi je zavarovalna pogodba neveljavna ali ne obstojijo pogoji za izplačilo, in da posledično kljub neveljavnosti zavarovalne pogodbe ali neobstoju pogojev za izplačilo zavarovalnine pride do zakonite subrogacije na podlagi prvega odstavka 963. člena OZ? – Če je odgovor na prejšnji vprašanji pritrdilen: Ali je materialnopravno pravilno stališče, da če povzročitelj škode oz. odgovorna oseba nima na razpolago ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in oškodovancem, potem to pomeni, da tudi nima ugovorov iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in oškodovancem, ki se nanašajo na višino izplačane zavarovalnine? – Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je potrebno pojem »isto gospodinjstvo razlagati na način, da mora obstajati ekonomska skupnost in da če ekonomska skupnost ne obstaja, potem ni mogoče uporabiti izjeme po četrtem odstavku 963. člena OZ? – Ali golo dejstvo, da povzročitelj škode plačuje najemnino oškodovancu, pri čemer povzročitelj škode in oškodovanec sicer živita v isti stavbi, pomeni, da ne gre za isto gospodinjstvo in je izključena uporaba četrtega odstavka 963. člena OZ? – Ali je glede na okoliščine konkretne zadeve, kjer je tožena stranka kot povzročiteljica škode živela na istem naslovu in v isti hiši, vendar pa je plačevala najemnino, in se je oškodovanka odpovedala pravici do uveljavljanja odškodnine napram najemnikom, materialnopravno stališče, da ne obstojijo pogoji za izključitev prehoda pravic skladno s četrtim odstavkom 963. člena OZ? – Ali v slovenskem pravu obstoji pravna podlaga, da sodišče neposredno uporabi načelo vestnosti in poštenja iz 5. člen OZ in zaradi kršitve tega splošnega načela zavrne zahtevek, četudi ni podana kršitev konkretne posebne zakonske določbe, v kateri bi bilo splošno načelo vestnosti in poštenja konkretizirano? – Ali bi bilo v okoliščinah konkretne zadeve sodišče dolžno uporabiti načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ in presojati navedbe tožene stranke glede kršitve tega načela ter ob dokazani kršitvi tega načela zahtevek tožeče stranke zavrniti?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).