Jedro

Pooblaščenec tožeče stranke je bil dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela.

Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 03.10.2013 sklenilo, da se ugotovi, da je tožeča stranka umaknila pritožbo zoper sodbo.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi, stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa naloži v plačilo toženi stranki.

3. S sklepom z dne 06.12.2013 je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, prav tako pa je z istim sklepom zavrnilo povrnitev plačila stroškov tožeče (predlog za vrnitev v prejšnje stanje) in tožene stranke (odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje).

4. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, pri tem uveljavljala vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagala, da se pritožbi ugodi in vrnitev v prejšnje stanje dovoli oz. da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi, stroške pritožbenega postopka pa naloži v plačilo toženi stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je odgovorila na pritožbi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep (o umiku pritožbe zoper sodbo) z dne 03.10.2013

7. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse tožeči stranki vročen po njenem odvetniku, 17.7.2013. Po sodnih počitnicah je sodišče poslalo dodaten poziv na plačilo sodne takse odvetniku tožeče stranke, ki je bil vročen 16.9.2013 (vročilnica na list. št. 113). V pritožbi pa je navedeno, da tožeča stranka plačilnega naloga sploh ni prejela, saj se je poštna pošiljka, ki jo je njej poslal odvetnik, založila ali izgubila. Tako je za poslani plačilni nalog izvedela šele, ko ji je bil vročen sklep sodišča prve stopnje o umiku pritožbe zoper sodbo (9.10.2013).

8. Določilo 137. čl. ZPP ureja, da če ima stranka v postopku pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Sodišče je v tem primeru dolžno in upravičeno vsa pisanja, tudi opomin za plačilo sodne takse, vročiti pooblaščencu, ne pa stranki. Z vročitvijo plačilnega naloga za plačilo sodne takse pooblaščencu tožeče stranke se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki (6. odst. 142. člena ZPP). Sodni rok za plačilo takse je v obravnavanem primeru začel teči s trenutkom, ko je pooblaščenec tožeče stranke prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse. Pritožbene navedbe, da tožeči stranki plačilni nalog ni bil pravilno vročen, saj je prišlo pri samem vročanju do napake na strani tretje osebe – P. in da ima zato opravičljivi razlog za zamudo s plačilom sodne takse, ni utemeljeno. Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za takšno komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Pooblaščenec tožeče stranke je bil torej dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril ali jo je njegova stranka tudi prejela. To bi lahko storil na kakšen drug način, na primer z osebnim obiskom, telefonom in podobnim. Ker je pooblaščenec - odvetnik tožeče stranke, opomin za plačilo sodne takse prejel 17.7.2013, je logično, da je upoštevaje sodno določen 15-dnevi rok za plačilo sodne takse za pritožbo ter upoštevaje sodne počitnice vedel, da se ta rok izteče 30.8.2013, ter da je z dnem 31.8.2013 nastopila zamuda plačila sodne takse za pritožbo. Slednje mora biti razumljivo pooblaščencu tožeče stranke, ki se ukvarja z dejavnostjo zastopanja pred sodiščem in je seznanjen s pravili, ki veljajo za tek rokov in z njihovimi posledicami. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje poslalo tudi opomin za plačilo sodne takse, katerega pritožba ne omenja, prav tako pa ne omenja dokazov, ki naj bi jih pritožbeno sodišče upoštevalo pri presoji opravičenega vzroka zamude s plačilom sodne takse (navaja pa, da se glede navedb sklicuje na predlog za vrnitev v prejšnje stanje). Samo sklicevanje na napako poštarja, pa za ugoditev pritožbi, ni dovolj.

9. Sodna praksa II Cp 1230/2012, na katero se sklicuje tožeča stranka v konkretnem primeru, ni uporabljiva, saj je v omenjeni zadevi zamudo plačila sodne takse tožeča stranka dokazovala s pisno izjavo soseda, v predmetni zadevi pa dokaza tožeča stranka ni ponudila.

10. Glede ne vse povedano se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjen, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca (odvetnika) ni prejela. Ker tožeča stranka v postavljenem roku sodne takse ni poravnala, je sodišče v skladu 105.a členom ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena. Pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka torej ni utemeljen.

11. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom. ZPP ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2 točka 365. člen ZPP).

K pritožbi zoper sklep (o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) z dne 06.12.2013

12. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bil dopis sodišča – opomin za plačilo sodne takse, datiran 13.9.2013, ki je bil vročen 16.9.2013, razlog za prepozno vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožba je bilo navedeno, da tega dopisa pooblaščenec, ki je odvetnik tožeče stranke, ni prejel in se v njegovem spisu ne nahaja, po prejetju izpodbijanega sklepa pa je vpogledal v sodni spis in ugotovil, da je bil dopis vročen s podpisom osebe, ki je pooblaščencu neznana. Kot verjeten razlog za to je navedel, da se poštna pošiljka, namenjena eni odvetniški pisarni lahko prinese v drugo odvetniško pisarno, kar se njemu dogaja mesečno.

13. Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Zato je z njo vročitev dokazana. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke (četrti odstavek 224. člena ZPP). Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.

14. Vzrok za zamudo (za plačilo sodne takse) je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. V konkretnem primeru je tožeča stranka prejela sodbo, zoper katero je bila vložena pritožba in v kateri je bila opozorjena na obveznost plačila sodne takse za pritožbo ter na posledice neplačila. Tožeča stranka se tako ne more uspešno sklicevati na težave, ki naj bi jih imela z dostavo pošte. Skrbnost stranke zahteva, da po podelitvi pooblastila pooblaščencu, zagotovi nemoteno in potrebno komunikacijo z njim. Tako bi s preverjanjem pri svojem odvetniku zvedela, da je rok za plačilo sodne takse potekel 30.8.2013 (če upoštevamo, da dopisa sodišča odvetnik ni prejel) oz. bi ji tudi odvetnik sam, moral to sporočiti. Če bi ob potrebni skrbnosti pooblaščenec (odvetnik) preveril podatke v sodnem spisu, bi vedel, da je sodišče prve stopnje dalo tožeči stranki dodaten rok za plačilo sodne takse z dopisom, ki je potrditvah tožeče stranke bil vročen neznani osebi in bi tako še pravočasno poskrbel za plačilo sodne takse oz. bi še pravočasno lahko uveljavljal vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi bilo mogoče zamudo s plačilom sodne takse preprečiti.

15. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).

16. Ker tožeča stranka s pritožbama ni uspela, je dolžna sama nositi svoje stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka pa v svojih odgovorih na pritožbo ni v ničemer prispevala k boljši pojasnitvi zadeve, zato ti stroški niso bili potrebni (155. člen ZPP) in jih nosi tožena stranka sama.