Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da so toženkine navedbe glede vrednosti obnovitvenih del (vlaganj) presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, in na tej podlagi tudi zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, nepravilno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in toženki naložilo prestrogo trditveno in dokazno breme.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da so toženkine navedbe glede vrednosti obnovitvenih del (vlaganj) presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, in na tej podlagi tudi zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, nepravilno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in toženki naložilo prestrogo trditveno in dokazno breme?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna toženka izročiti tožnici elaborat in pogodbo, sklenjeno med toženko in družbo A., d. o. o., s 17. 7. 2004 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ima toženka najemno pravico oziroma pravico uporabe gradu B., razen na prostorih v prvem nadstropju gradu v skupni izmeri 426,86 m2, z natančno navedbo prostorov (III. točka izreka). Ugotovilo je, da traja toženkina najemna pravica oziroma pravica uporabe na gradu od 12. 10. 2010 do 12. 10 2025 (IV. točka izreka). V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je, da je toženka v 15 dneh dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 11.013,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko sodišče prve stopnje ni samo opravilo niti obrazložilo presoje dopustnosti ugotovitvene tožbe z vidika obstoja pravnega interesa, ker je nepravilno štelo, da je bilo o dopustnosti ugotovitvene tožbe že pravnomočno odločeno z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča, sodišče druge stopnje pa je toženkino pritožbo s tem v zvezi zavrnilo z navidezno obrazložitvijo, in brez da bi izvedlo glavno obravnavo ter mimo tožničine trditvene podlage v sodbi sodišča druge stopnje samo ugotovilo in obrazložilo obstoj tožničinega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja in trajanja toženkine najemne pravice oziroma pravice uporabe, bistveno kršilo določbe postopka po 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, določbo 347. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP ter določbo po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo toženkine ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS), v posledici česar je sodba sodišča druge stopnje nepravilna in nezakonita? 2) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj in trajanje toženkine najemne pravice oziroma pravice uporabe gradu B. od dne 12. 10. 2010 do dne 12. 10. 2025, kar je po datumu zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, nepravilno ugotovilo obstoj tožničinega pravnega interesa in dopustnost takšnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka ter s tem kršilo določbo 181. člena ZPP in pravilo o časovnih mejah pravnomočnosti, v posledici česar je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita? 3) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je sodišče prve stopnje s sodbo ugotovilo trajanje najemne pravice oziroma pravice uporabe od 12. 10. 2010 do dne 12. 10. 2025, medtem ko je tožnik zahteval ugotovitev trajanja najemne pravice oziroma pravice uporabe v drugem obdobju, in sicer od 1. 9. 2008 do 1. 9. 2023, in ugotovitveni izrek samo dopolnilo z opisom prostorov, ki so iz najemne pravice oziroma pravice uporabe izvzeti, sodišče druge stopnje pa kljub pritožbeno uveljavljanemu ugovoru ni ugotovilo nedopustne prekoračitve tožbenega zahtevka, bistveno kršilo določbo prvega odstavka 2. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, določbi 7. in 212. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in določbe po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? 4) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je, brez da bi izvedlo glavno obravnavo, samo ugotovilo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo (glede nezmožnosti pridobitve gradbenega dovoljenja in pozivanja k aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja), ter samo izvedlo dokazno oceno zaslišanj prič, in na to oprlo razloge svoje sodbe o zavrnitvi pritožbe, na pravo vsebino pritožbenih očitkov glede neustreznosti dokazne ocene sodišča prve stopnje pa ni odgovorilo, bistveno kršilo določbe postopka iz 347. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in po 8., 10. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo načelo ustnosti, neposrednosti in kontradiktornosti, v posledici česar je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, kar predstavlja revizijski razlog po prvem odstavku 370. člena ZPP? 5) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je v nasprotju s pravo vsebino dokazne teme toženkinega dokaznega predloga po izvedbi glede na dejstva, da obnova ni končana, pritožbeni razlog toženke o tem, da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo niti se do njega ni opredelilo, protispisno zavrnilo z obrazložitvijo, da toženka dokaza z ogledom za dokazovanje trditev o (ne)dokončanosti objekta ni predlagala, bistveno kršilo določbe postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter toženkino pravico do poštenega sodnega postopka (22. člena URS)? 6) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi sledilo tožničinim navedbam glede vrednosti obnovitvenih del, toženkine navedbe glede vrednosti obnovitvenih del (vlaganj) pa štelo za presplošne, ker toženka posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, in na tej podlagi tudi zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, sodišče druge stopnje pa temu pritrdilo, nepravilno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in toženki naložilo prestrogo trditveno in dokazno breme, in s tem kršilo določbe 7. in 212. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, zaradi česar je sodba nepravilna in nezakonita, ter kršilo tudi toženkino pravico do enakega varstva pravic (22. člen URS), sodnega varstva (25. člen URS, pravilno 23. člen URS – opomba Vrhovnega sodišča) in do pravnega sredstva (25. člen URS)? 7) Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je toženkine pritožbene razloge, da je sodišče v zadevah II P 976/2017 in II P 2606/2018 o relevantnih dejstvih glede obnove in višine vlaganj v grad B. odločilo drugače, zavrnilo zgolj s skopo obrazložitvijo, da morebitne drugačne (nepravnomočne) odločitve v drugih pravdnih zadevah glede ugotovitev dejstev v tem postopku sodišča ne zavezujejo, z nezadostno obrazložitvijo bistveno kršilo določbe postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in načelo pravne države iz 2. člena URS? Sklicuje se na odločbi Ustavnega sodišča RS (Up-1061/17, Up-95/16), odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 195/2002, II Ips 55/2004, II Ips 29/2020, III Ips 44/2019, II Ips 262/2018, VIII Ips 162/2018, II Ips 232/2004, II Ips 222/96, II Ips 257/2009, II Ips 210/2009, II Ips 734/2009, II Ips 153/2013, II Ips 488/1996, II Ips 137/2019, II Ips 110/2011, II DoR 61/2019, II DoR 284/2012, VIII Ips 238/1998, II Ips 45/2007, VIII Ips 238/1998, II Ips 720/1993, II Ips 751/2008, II DoR 568/2019, VIII Ips 30/2014, VIII Ips 144/2013, II Ips 128/2016, III Ips 95/2018, II Ips 308/2013, II Ips 270/2017, VIII DoR 231/2020, II DoR 269/2020) in odločbe Višjega sodišča v Ljubljani (II Cp 635/2011, II Cp 2153/2009, II Cp 478/2010, I Cp 1816/2019).

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).