Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Antauerja iz Ljubljane na seji dne 30/6-1994
Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 5. člena Pravilnika o ugotavljanju primernosti poslovnih prostorov, materialnih in drugih pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti, ki ga je dne 3/11-1990 sprejela Odvetniška zbornica Slovenije, se zavrne.
Pobudnik navaja, da sporna določba Pravilnika krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, ker odvetnikom, ki so že vpisani v imenik odvetnikov, spregleda neprimernost lokalov do 1/1-1996, kandidati za vpis v odvetniško zbornico pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa izpodbijani pravilnik.
Odvetniška zbornica je na pobudo odgovorila in navajala dejansko stanje o prostorih pobudnika, ki naj ne bi ustrezali zahtevanim pogojem.
Primernost opreme in prostorov je eden od pogojev za opravljanje odvetniškega poklica tudi po Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 - 8. tč. prvega odstavka 25. člena). Kaj je šteti za primerne prostore, niti prejšnji Zakon o pravni pomoči niti Zakon o odvetništvu nista določila, pač pa je kriterije o primernosti prostorov določil izpodbijani pravilnik. Ta je opredelil minimalne kriterije, s čimer je preprečil morebitno arbitrarno odločanje komisij pri ocenjevanju prostorov (soba za odvetnika, soba za tajnico, ki je lahko tudi čakalnica, telefon in sanitarije s tekočo vodo).
Očitno je, da ne gre za enak položaj dosedanjih odvetnikov in kandidatov. Prvi so namreč že pridobili pravice, na katere ni mogoče, brez ustreznega roka za prilagoditev, poseči na tak način, da bi bile odvzete glede na spremenjene pogoje.
Z vpisom odvetnika v imenik odvetnikov ta pridobi pravico izvajati poklicno dejavnost, ki mu predstavlja eksistenčno podlago, gre za stabilizacijo njegovega položaja in pravno varnost. Izbris je možen le ob pogojih, ki jih določa zakon, sicer gre za kršitev načela legalitete in s tem pravne države.
Postulat pravne varnosti prihaja posebej v poštev takrat, ko je nekdo ne le pridobil pravico, ampak jo tudi dejansko izvaja.
Odvetniki, ki so vpisani v imenik, se lahko sklicujejo na načelo zaupanja v pravo, saj pridobitno poklicno dejavnost opravljajo skladno s predpisi, ki so veljali ob njihovem vpisu. Enako pravilo za vpisane odvetnike bi pomenilo materialni poseg, saj bi se jim prepovedale ali omejile njihove dejavnosti, storjen bi bil poseg v njihovo trajno in eksistenčno dejavnost. Zato pravilnik utemeljeno dela razliko med že vpisanimi odvetniki in kandidati, ker gre za različne pravne položaje prizadetih subjektov. Utemeljeno je dan daljši rok za že vpisane odvetnike, da prilagodijo poslovne prostore, zahtevam in pogojem, saj bi takojšnja uveljavitev pogojev bila v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave).
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič.
P r e d s e d n i kdr. Tone Jerovšek