Jedro

Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni izprazniti stanovanje1 in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki (tožnici) ter (II.) da je v istem roku dolžna tožnici povrniti 314,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno (laično) pritožbo. V njej navaja, da zamudno sodbo izpodbija v delu, kjer je navedena njena pasivnost oziroma nesprejemanje pošte. Iz nerazumljivih razlogov obvestila niso prispela do njenega naslova. Epilog zadeve se je dogajal v času epidemije COVID-19, kar je postavilo pod vprašaj večji del delovanja vseh služb. Ker je zaposlena v zdravstvu in so delali cele dneve, bi zlahka obvestila spregledala. Pred epidemijo se je namreč odzvala na ponudbo sodišča k mediaciji. Nadaljevanje zaradi navedenih razmer ni bilo mogoče. Tožnica navaja veliko dejstev glede najema. Toženka meni, da bi bilo korektno, da se opravi sojenje še na podlagi njenega pričanja z možnostjo zagovora. Tožnica ima ambicije s stavbo, v kateri živi z mladoletnima hčerama, in že od začetka izvaja pritisk za izselitev. V nadaljevanju pritožbe opisuje svojo zgodbo o bivanju v stanovanju, osebne in premoženjske okoliščine ter samo stanovanje, ki naj bi bilo v slabem stanju. Poudarja še, da bo poravnala vse stroške, kot jih je že do sedaj, in upa na ugodno rešitev pritožbe.

3. Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče že uvodoma soglaša s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo predmetno zamudno sodbo in ki so razvidni iz izpodbijane sodbe, zato jih na tem mestu ne bo podrobneje ponavljalo.

6. Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom. Skladno s slednjim sodišče ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati dokaza z zaslišanjem toženke. Pritožbeno sodišče ne more slediti goli pritožbeni navedbi, da „obvestila dejansko iz nerazumljivih razlogov niso prispela do toženkinega naslova“, saj iz spisa izhaja drugače (glej povratnico na l. št. 7). Obenem toženka hkrati nekoliko kontradiktorno navaja, ″da bi obvestila zaradi celodnevnih službenih obveznosti v zdravstvu zlahka spregledala″ in ″da se je odzvala na ponudbo za mediacijo″ (op. iz omenjene povratnice namreč izhaja, da ji je bil poziv za mediacijo vročen skupaj s tožbo in pozivom za odgovor na tožbo). Pritožbenemu sklicevanju na epidemijo COVID-19 ni mogoče slediti, saj je bila vročitev na podlagi fikcije opravljena 21.11.2019, zamudna sodba pa je bila izdana 5.2.2020, kar je vse pred razglasitvijo epidemije COVID-19, ki je bila razglašena 12.3.2020.2

7. V preostalem delu pritožbi ni mogoče slediti, ker ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih očitkov. Gre za očitke, ki v nobenem primeru (tudi če držijo) ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v konkretni zadevi. V tej zadevi je namreč sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo na podlagi 111. člena Stanovanjskega zakona, saj je potekel določen čas, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, in toženka stanovanje uporablja nezakonito.

8. Po ugotovitvi, da niso podani niti s strani toženke uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila.

1 Stanovanje, ki je konkretno opredeljeno v izreku sodbe sodišča prve stopnje. 2 Glej Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije z dne 12.3.2020.